Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek znova zavrnil pozive nekaterih članov svoje stranke, naj Krščanskodemokratska unija (CDU) omili načelno izključitev sodelovanja z desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). Poudaril je, da se odločitev, sprejeta leta 2018, „ne bo spremenila“ in da „med to stranko in nami ni skupnega jezika“.
Merz je po seji vodstva CDU dejal, da AfD ne nasprotuje le politikam zadnjih let, temveč tudi temeljnim odločitvam, ki so oblikovale sodobno Nemčijo. „Njihova iztegnjena roka je v resnici roka, ki nas želi uničiti,“ je dodal.
Po navedbah Euronewsa je AfD na predčasnih parlamentarnih volitvah februarja dosegla drugo mesto, pri čemer ankete kažejo, da njena priljubljenost še naprej narašča. Nekatere raziskave javnega mnenja jo že uvrščajo ob bok Merzovemu bloku CDU/CSU, v nekaterih vzhodnih zveznih deželah pa celo pred njega.
V prihodnjem letu bo v petih od šestnajstih zveznih dežel potekalo glasovanje, med njimi v dveh na območjih nekdanje Vzhodne Nemčije, kjer je AfD tradicionalno močna. Njeni predstavniki so večkrat pozvali CDU, naj odpravi t. i. „požarni zid“ in dovoli lokalno sodelovanje pri oblikovanju večin.
Notranji pritiski v CDU in pozivi k „novi politiki rdečih črt“
V zadnjih tednih se je več nekdanjih konservativnih politikov, med njimi Peter Tauber in Karl-Theodor zu Guttenberg, zavzelo za mehkejši pristop do AfD. Tauber je predlagal oblikovanje „nove politike rdečih črt“, ki bi CDU omogočila taktično podporo AfD pri izbranih temah, ne da bi pri tem prišlo do formalnega zavezništva.
Merz je takšne ideje zavrnil kot predloge „nekaj obrobnih osebnosti“, ki po njegovih besedah ne odražajo stališča strankinega vodstva. Poudaril je, da CDU ne bo popuščala pri svojih načelih, kljub vse večji polarizaciji političnega prostora.
Merčeva koalicija, ki jo sestavljajo CDU, socialdemokrati in liberalci, se po manj kot pol leta vladanja sooča z notranjimi napetostmi glede migracijske politike in gospodarskih ukrepov. Kancler je priznal, da je vlada „preveč časa namenila javnim razpravam“, vendar vztraja, da so ključni reformni procesi, med njimi oživitev gospodarstva in omejevanje nezakonitih migracij, „na pravi poti“.
Podpora AfD kljub temu ostaja visoka, tudi po tem, ko jo je nemška obveščevalna služba označila za „desničarsko ekstremistično organizacijo“. Oznako je agencija sicer začasno umaknila po pravnem ugovoru stranke, ki zavrača vsakršno povezovanje z ekstremizmom.
Merz je ob koncu poudaril, da CDU „ne bo trgala svojih vrednot zaradi politične matematike“ in da bo stranka vztrajala pri jasni meji med konservativno politiko in “skrajno” desnico.
Foto: Wikimedia/PantheraLeo1359531
