[STA] – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je na današnji novinarski konferenci predstavil prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Te celovito obravnavajo problematiko preskrbljenosti s tem vitaminom pri prebivalcih vseh starostnih skupin, hkrati omogočajo informirane odločitve prebivalcev.
Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, so smernice rezultat večletnega dela široke skupine strokovnjakov različnih specialnosti ter odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije, zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah. Smernice so potrdili relevantni razširjeni strokovni kolegiji pri ministrstvu za zdravje ter združenje endokrinologov Slovenije, kar jim daje močno strokovno verodostojnost, je NIJZ objavil na spletni strani.
Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so nastale na podlagi epidemioloških študij, ki so pokazale zelo slabo preskrbljenost s tem vitaminom med slovensko populacijo, je uvodoma povedala endokrinologinja Marija Pfeifer. Dodala je, da smernice niso namenjene določenim bolezenskim stanjem, “ampak predvsem zdravi populaciji in nekaj ogroženim skupinam, ki še vedno sodijo v zdravo populacijo, a so bolj ogrožene za pomanjkanje vitamina D.”
Kot je poudarila, vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Študije dokazujejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v veliki meri značilno za slovensko populacijo, je navedla.
Danes dostopni podatki kažejo, da je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja pomemben javnozdravsteni izziv, je poudaril Igor Pravst z Instituta za nutricionistiko. V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži namreč praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D, je navedel.
Ob tem je izpostavil rezultate več raziskav inštituta o tem, kakšna je preskrbljenost prebivalstva z vitaminom D. Nacionalna raziskava NutriHealth je pokazala, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. “Ti rezultati so zelo zaskrbljujoči,” je navedel.
Še bolj zaskrbljujoče so razmere v nekaterih ožjih populacijskih skupinah. Letos objavljeni rezultati raziskave NutriCare so namreč pokazali še večje stopnje pomanjkanja vitamina D med prebivalci domov za starejše odrasle (DSO) skozi vse leto.
“Skoraj polovica prebivalcev DSO ni dodajala vitamina D, prevalenca hudega pomanjkanja pri njih pa je bila tudi poleti kar 50 odstotkov,” je izpostavil. Zelo pomembni so po njegovih navedbah tudi rezultati o dejavnikih tveganja iz projekta Nutri-D, kjer so ugotovili, da so za pomanjkanje vitamina D še bolj ogrožene osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.
Foto: Pexels
