Ko se temperature spustijo krepko pod ničlo, se večina osredotoča na tople rokavice in dobre čevlje. A zdravniki opozarjajo, da mraz ne prizadene le kože, temveč lahko močno obremeni tudi srčno-žilni sistem. To ne pomeni, da se morate pozimi zakleniti v stanovanje, pomaga pa, če poznate tveganja in poskrbite za nekaj osnovnih ukrepov. V hladnih dneh se namreč poveča pojav srčnih zastojev, povišanega krvnega tlaka in tudi težav z dihanjem, kar strokovnjaki pripisujejo odzivu telesa na nizke temperature.
Ob izpostavljenosti mrazu telo najprej poskuša zadržati toploto. To pomeni, da se krvne žile zožijo, kri teče počasneje, pritisk pa narašča. Pri ljudeh, ki že imajo povišan krvni tlak, zamašene žile ali prebolele srčne bolezni, je tak odziv lahko dodatna obremenitev. Srce mora dobesedno delati močneje, da prečrpa kri skozi zožene žile, kar lahko vodi v angino pektoris, motnje ritma ali v skrajnem primeru srčni zastoj.
V mrazu se poveča tudi izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in noradrenalin, kar dodatno pospeši srčni utrip. Zato zdravniki predvsem ranljive skupine opozarjajo, naj bodo pozorni na signale, kot so tesnoba v prsih, nenavadna utrujenost, zasoplost ali bolečine, ki se širijo v roko, čeljust ali hrbet.
Kdo je najbolj ogrožen v zimskih dneh
Čeprav lahko nizke temperature vplivajo na vsakogar, se tveganje najbolj poveča pri ljudeh nad 60. letom, pri tistih z debelostjo, diabetikih, kadilcih in osebah z že znanimi srčnimi obolenji. Svoje dodajo še nenadni napori, kot sta čiščenje snega ali hiter sprehod v klanec.
Veliko ljudi preceni svoje zimske zmogljivosti. Na primer: lopatanje snega je fizično ena bolj napornih aktivnosti – pri tem se dvigne srčni utrip, mišice zahtevajo več kisika, ohlajen krvni obtok pa srce dodatno obremeni. Prav zato so vsako leto pogosti primeri nenadnih zdravstvenih zapletov na domačih dvoriščih in parkiriščih.
Če ste med tistimi, ki redno hodite na sprehode ali po opravkih, velja spomniti, da se tveganje poveča tudi takrat, ko ste zunaj že 10 do 15 minut, še posebej v vetrovnem vremenu, saj veter dodatno ohladi telo.
Kako se zaščititi: preprosti koraki, ki rešujejo življenja
Najboljši nasvet zdravnikov je morda tudi najlažji: toplejša oblačila in postopno ogrevanje telesa. Več tankih plasti je bolj učinkovitih kot ena debela. Ne pozabite na rokavice, kapo, šal in tople nogavice – iz rok, glave in stopal telo najhitreje izgublja toploto. Če se odpravite na sprehod, izberite hitrost, ki vam omogoča normalno dihanje, brez hlastanja za zrakom.
Ne začnite z napornimi opravili takoj, ko stopite na mraz. Dajte telesu nekaj minut, da se prilagodi. Pri lopatanju snega delajte počasneje in delajte premore v ogrevanem prostoru. Če začutite bolečino v prsih ali nenavadno utrujenost, takoj prenehajte z aktivnostjo.
Zdravniki svetujejo tudi, naj prezimite stroge diete in postenje. V hladnem obdobju telo potrebuje več energije, zato naj bodo obroki redni, uravnoteženi in topli. Pomaga pitje tople vode ali čaja, saj s tem ohranjate boljšo cirkulacijo.
Kdaj po pomoč
Vsak simptom, ki vas skrbi – tudi če traja le nekaj minut – naj bo opozorilo. Nenadna bolečina v prsih, omotica, zmedenost ali mravljinčenje okončin so razlog, da ne odlašate. Zdravniki poudarjajo, da je prav zimski čas tisti, ko mnogi zmanjšajo stopnjo pozornosti, češ da gre le za “malo prehlada” ali “samo mraz”.
Če živite sami ali ste del ranljive skupine, je dobro, da vam je v hladnih dneh nekdo večkrat na voljo za hiter stik – klic, sporočilo ali preverjanje, ali je vse v redu. Pri starejših se lahko stanje poslabša nenadoma, brez predhodnih opozoril, zato je dodatna pozornost dragocena.
V zimskih dneh se lahko vsi gibljemo varno in brez večjih težav – le nekaj previdnosti, topline in premišljenosti je potrebnih. Hladen zrak ni sovražnik, a srce ga občuti bolj kot kateri koli drug organ. Zato velja: toplo oblečeni, postopni, pozorni – in z dobro skrbjo zase.
Foto: Pixabay
Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.
