Na tisoče prebivalcev Norveške je v teh dneh prejelo uradna obvestila, da bi lahko ob morebitnem izbruhu vojne njihovo premoženje začasno prevzela vojska. Gre za del sistema civilno-vojaške pripravljenosti, ki oboroženim silam omogoča dostop do vozil, plovil, strojev in nepremičnin v primeru izrednih razmer.
Po navedbah norveške vojske je bilo v ponedeljek izdanih približno 13.500 tako imenovanih „pripravljalnih zahtevkov“, ki veljajo 1 leto. „Namen teh obvestil je zagotoviti, da imajo oborožene sile v vojnih razmerah dostop do virov, potrebnih za obrambo države,“ so sporočili iz vojske.
Za večino prejemnikov obvestila niso nič novega. Po uradnih podatkih gre pri približno dveh tretjinah primerov za podaljšanje že obstoječih odločb, izdanih v preteklih letih, ki se redno obnavljajo v okviru sistema nacionalne pripravljenosti.
Vodja norveške agencije za vojaško logistiko Anders Jernberg je poudaril, da se je pomen pripravljenosti v zadnjih letih močno povečal. „Pomen pripravljenosti na krize in vojno se je bistveno okrepil,“ je dejal in dodal: „Norveška je v najresnejši varnostno-politični situaciji po 2. svetovni vojni. Družba mora biti pripravljena na varnostno-politične krize in v najslabšem primeru na vojno. Zato izvajamo obsežno krepitev vojaške in civilne pripravljenosti.“
Norveška ima ključno vlogo v nadzoru severnega Atlantika in Arktike, kjer taljenje ledu odpira nove pomorske poti in dostop do naravnih virov. Država ima tako kopensko kot morsko mejo z Rusijo, kar dodatno povečuje strateški pomen območja.
Po ocenah varnostnih analitikov si tako Rusija kot Kitajska prizadevata okrepiti svojo prisotnost v arktični regiji. Rusija je v zadnjih letih obnovila več nekdanjih sovjetskih vojaških oporišč in okrepila vojaško infrastrukturo na polotoku Kola, kjer je nameščen tudi del jedrskih zmogljivosti.
Pisma v času napetosti zaradi Grenlandije
Kot poroča britanski časnik The Telegraph, so bila obvestila o morebitnem zasegu premoženja razposlana v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami in evropskimi zavezniki zaradi razprav o prihodnosti Grenlandije, avtonomnega danskega ozemlja in strateško pomembnega dela Arktike.
Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklosti javno poudarjal varnostni pomen Arktike in večkrat izpostavil, da bi morala imeti ZDA večji vpliv na Grenlandiji, pri čemer je kot glavni razlog navajal geostrateške razmere in dostop do naravnih virov. Po poročanju The Telegrapha je v določenih izjavah omenjal tudi možnost vojaškega posredovanja, kar je v Evropi sprožilo ostre odzive.
Isti časnik navaja tudi, da naj bi Trump v zasebnih pogovorih izražal nezadovoljstvo z Norveško zaradi dejstva, da mu lani ni bila podeljena Nobelova nagrada za mir, kar naj bi dodatno vplivalo na zaostritev njegove retorike v povezavi z arktično regijo. Te navedbe uradno niso bile potrjene z ameriške strani.
Danska in grenlandske oblasti vztrajajo, da otok ni naprodaj in da ostaja del danskega kraljestva, pri čemer imajo podporo Evropske unije in več zavezniških držav. Britanski premier Keir Starmer je v ponedeljek dejal, da ne verjame, da bi Združene države dejansko načrtovale vojaški prevzem ozemlja.
