Nov trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo že pred ratifikacijo sproža nasprotovanja. Kmetijske organizacije in del poslancev Evropskega parlamenta opozarjajo, da bi lahko dodatno odprl evropski trg občutljivim kmetijskim proizvodom.
Kritike prihajajo v času, ko še ni razrešeno vprašanje sporazuma z državami Mercosurja, kar po njihovih ocenah ustvarja kumulativni pritisk na evropsko kmetijstvo.
Kmečka organizacija Copa-Cogeca je koncesije označila za „nesprejemljive“ in opozorila, da evropski kmetje nosijo vse večje breme liberalizacije trgovine. „Evropski kmetje ne morejo več prenašati stroškov liberalizacije dvostranske trgovine brez ustreznih in resnično učinkovitih zaščitnih ukrepov.“
Kvote se seštevajo z Mercosurjem
Sporazum z Avstralijo predvideva kvote za uvoz občutljivih proizvodov. Med drugim:
- 30.600 ton govedine letno (postopno v 10 letih),
- 25.000 ton ovčjega mesa (v 7 letih),
- 35.000 ton sladkorja,
- 8.500 ton riža (v 5 letih).
Po ocenah kmetijskih organizacij pa te količine niso izolirane, temveč se dodajajo že dogovorjenim kvotam z državami Mercosurja, kjer je za govedino predvidenih 99.000 ton, poleg tega pa obstajajo še dodatne kvote za sladkor.
Zaščitni mehanizmi pod vprašajem
Evropska komisija je v sporazum vključila zaščitni mehanizem, ki omogoča začasne omejitve uvoza v primeru motenj na trgu v prvih 7 letih.
Toda kritiki dvomijo v njegovo učinkovitost. Po njihovih besedah gre zgolj za „komunikacijska orodja“, ki se bodo aktivirala prepozno, ko bo škoda že nastala.
Odpiranje vprašanja zaščitenih izdelkov
Sporazum odpira tudi vprašanje zaščite geografskih označb. EU bo sicer zaščitila 165 agroživilskih proizvodov in 231 žganih pijač, vendar z določenimi izjemami.
Avstralski proizvajalci bodo lahko še naprej uporabljali imena, kot sta „Feta“ in „Gruyère“, če so jih uporabljali že pred sklenitvijo sporazuma.
Posebej občutljivo je vprašanje vina „Prosecco“. Po določilih sporazuma bo lahko ime v Avstraliji še naprej uporabljeno kot označba sorte grozdja, izvozne omejitve pa naj bi začele veljati šele po 10 letih.
Politični odpor že pred ratifikacijo
Sporazum mora pred uveljavitvijo potrditi še Evropski parlament in države članice. Del poslancev že napoveduje nasprotovanje.
Belgijski poslanec Benoît Cassart je opozoril, da sporazum prinaša dodatni pritisk na občutljive sektorje. „Soočili se bomo z dodatnim uvozom v občutljivih sektorjih, kot sta govedina in sladkor, čeprav smo že izrazili zaskrbljenost glede te situacije v primeru Mercosurja.“
Podobne pomisleke imajo tudi italijanski poslanci. „Evropska komisija s to odločitvijo legalizira ‘italijanski zvok’, torej posnemanje naše odličnosti v agroživilski industriji po vsem svetu,“ je dejala poslanka Carolina Morace.
