Kitajski predsednik Xi Jinping je ob srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Pekingu opozoril na “zapletene in nestanovitne” mednarodne razmere ter kritiziral, kar je označil za “razmahnjeno enostransko hegemonijo”.
Srečanje med voditeljema prihaja v času nadaljnje vojne v Ukrajini, zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse večjih napetosti med Kitajsko, Rusijo in Zahodom.
Putin je ob začetku pogovorov Xija označil za “dragega prijatelja” in dejal, da je v trenutnih geopolitičnih razmerah tesno sodelovanje med Moskvo in Pekingom “še posebej potrebno”.
Po poročanju kitajskih državnih medijev je Xi poudaril, da morata Kitajska in Rusija skupaj prispevati k oblikovanju “pravičnejšega in bolj enakopravnega sistema globalnega upravljanja”.
Kot stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov imata po njegovih besedah obe državi odgovornost za oblikovanje “pravičnejšega svetovnega reda”.
Bližnji vzhod na “kritični točki”
Xi je med pogovori izpostavil tudi razmere na Bližnjem vzhodu in opozoril, da se konflikt nahaja na “kritični točki”.
Po navedbah kitajske tiskovne agencije Xinhua je dejal, da je “nujno ustaviti spopade” ter nadaljevati procese deeskalacije in prehoda iz vojne v mir.
Kitajski predsednik je znova omenil svoj štiritočkovni predlog za stabilizacijo razmer v regiji, ki vključuje spoštovanje nacionalne suverenosti, mednarodnega prava, mirnega sobivanja ter usklajevanja med varnostjo in razvojem.
Tik pred Putinovim obiskom Pekinga je Kitajsko obiskal tudi iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je medtem dejal, da je Moskva pripravljena pomagati pri pogovorih med ZDA in Iranom.
“Rusija je pripravljena nuditi vso možno pomoč pri reševanju tega konflikta,” je dejal Rjabkov.
Berlin upa na pritisk Pekinga glede Ukrajine
Obisk Putina v Pekingu pozorno spremljajo tudi evropske prestolnice.
Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da upa, da bo Xi Putina pozval h koncu vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah Rusija vojne “ne more dobiti” in vsak dan plačuje visoko ceno v človeških življenjih.
“Z zanimanjem spremljamo obisk predsednika Putina v Pekingu,” je dejal Merz in dodal, da trenutno ne pričakuje večjih sprememb v strateških odnosih med Rusijo in Kitajsko.
Kitajska je po začetku ruske invazije na Ukrajino postala ključna gospodarska in diplomatska partnerica Moskve, kar v Bruslju in drugih zahodnih prestolnicah povzroča vse večjo zaskrbljenost.
Zahodne države sicer Kitajsko obtožujejo, da s svojo gospodarsko podporo pomaga ohranjati ruske vojne zmogljivosti, čeprav Peking uradno vztraja pri nevtralnem stališču.
Moskva in Peking pripravljata nove sporazume
Med obiskom naj bi Rusija in Kitajska podpisali približno 40 dokumentov o sodelovanju. Putin in Xi naj bi osebno nadzorovala podpis 21 ključnih sporazumov.
Po poročanju ruskih državnih medijev bosta med osrednjimi dokumenti skupna izjava o nadaljnji krepitvi strateškega partnerstva ter deklaracija o oblikovanju “večpolarnega sveta” in novih mednarodnih odnosov.
Kitajski državni mediji so poročali tudi o podaljšanju pogodbe o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju med državama.
Dogovor, ki sta ga leta 2001 podpisala Putin in takratni kitajski predsednik Jiang Zemin, predstavlja eno ključnih podlag za politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje med Moskvo in Pekingom.
