Poslanska skupina NSi je zahtevala nujno skupno sejo odborov za kmetijstvo ter za zdravstvo, na kateri bi razpravljali o novih prehranskih smernicah. Kot poudarjajo v stranki, naj bi bile smernice po njihovem mnenju ideološko oziroma aktivistično naravnane in premalo strokovno utemeljene. Seja na koncu ni bila izvedena, saj sta jo po navedbah NSi obstruirali poslanski skupini Svoboda in Levica.
Predsednica odbora za kmetijstvo in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je odločitev koalicijskih strank komentirala z besedami: „To je seveda njihova pravica. So pa s tem pokazali tudi nezaupnico slovenski znanosti. Predvsem pa so pokazali, da se bojijo odprte razprave.“
V NSi izpostavljajo, da so se razprave o novih prehranskih smernicah začele že na začetku mandata sedanje vlade, ko je predsednik vlade napovedal prizadevanja za spremembo prehranskih navad prebivalstva, med drugim za zmanjšanje porabe mesa in večji delež rastlinske hrane.
Po navedbah poslanke NSi je bila pri pripravi smernic oblikovana strokovna skupina, v kateri naj bi bili po njenem mnenju pretežno zastopani zagovorniki veganske prehrane. Pri tem je poudarila, da naj bi bili nekateri strokovnjaki s področja prehrane in kmetijstva iz procesa izključeni.
„Ko bo katerikoli predsednik vlade povozil znanost in nekaj odobril mimo znanosti, potem smo na nevarni poti. To ni več bivša država. To je še nekaj hujšega,“ je dejala.
Po njenih besedah naj bi smernice nastale v ožjem krogu in bile nato poslane v znanstveno revijo, še preden bi jih obravnavale pristojne institucije, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ob tem je poudarila, da bi morale biti smernice pripravljene na podlagi široke strokovne razprave.
Razprava o vplivu na javno prehrano
V NSi opozarjajo, da prehranske smernice nimajo vpliva le na posameznike, temveč tudi na sistem javne prehrane. Po njihovih navedbah so smernice pomembne za načrtovanje prehrane v javnih zavodih, kot so vrtci, šole in bolnišnice.
„Smernice so tiste, ki nam povedo, kaj in koliko naj jemo, da bomo svoje telo ohranjali zdravo in čilo. In zato te smernice ne morejo biti politični projekt in ne morejo biti skrivnost, ampak morajo doživljati najširšo možno strokovno razpravo,“ je poudarila poslanka.
Čadonič Špelič je ob tem izrazila tudi skrb glede možnih posledic za slovensko kmetijstvo. Po njenem mnenju naj bi predlagane smernice bistveno omejevale uživanje mesa živalskega izvora.
„Namen je bil tudi škoditi slovenskemu kmetu, saj smernice izjemno omejujejo uživanje mesa živalskega in torej tako rekoč črtajo slovensko živinorejo. Slovensko kmetijstvo pa temelji na slovenski živinoreji,“ je dejala.
V NSi poudarjajo, da bi morale biti prehranske smernice pripravljene na podlagi znanstvenih argumentov in ob sodelovanju pristojnih institucij ter strokovnjakov s področja prehrane, medicine in kmetijstva.
„Današnja seja ni bila sklicana politično. Ves čas tega mandata opozarjam na določene probleme v kmetijstvu … in dolžna sem opozoriti tudi na to nesprejemljivo dejanje oziroma odnos do znanosti, do ljudi in do slovenskega kmeta,“ je sklenila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.
