Po volitvah obrtniki stopnjujejo pritisk na politiko. Sporočilo je jasno: časa za obljube ni več.
Po tesnem izidu parlamentarnih volitev Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) stopnjuje pritisk na politiko. V ospredje postavlja zahtevo po takojšnjem prehodu od obljub k konkretnim ukrepom, saj, kot opozarjajo, gospodarstvo na to ne more več čakati.
Na seji upravnega odbora so poudarili, da je obdobje predvolilnih obljub končano in da slovensko obrtništvo potrebuje operativno vlado. „Obdobje praznih obljub je končano. Potrebujemo stabilno vlado, ki bo sposobna takojšnjega operativnega sodelovanja in bo v središče koalicijske pogodbe postavila stabilno poslovno okolje,“ so izpostavili.
Ena ključnih zahtev je tudi vzpostavitev funkcije državnega sekretarja za malo gospodarstvo, ki bi imel neposreden vpliv na odločitve izvršilne oblasti. Predsednik OZS Blaž Cvar je bil pri tem zelo neposreden: „Skrajni čas je, da prenehamo zgolj govoriti o pomenu malega gospodarstva in mu končno namenimo prostor, ki mu pripada. Mi smo ključni gospodarski steber, predstavljamo večino slovenskih podjetij in zaposlujemo naše ljudi, zato nujno potrebujemo svoj neposreden glas in sogovornika v samem vrhu izvršilne oblasti. Brez te funkcije si ne moremo več predstavljati učinkovitega zastopanja interesov tam, kjer se sprejemajo ključni zakoni.“
Pet zahtev, ki naj bi šle neposredno v koalicijsko pogodbo
Zbornica je političnim strankam že poslala prenovljen program „Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2026“, ki naj bi služil kot podlaga za gospodarski del prihodnje koalicijske pogodbe.
Med zahtevami izpostavljajo stabilno davčno okolje, pri čemer opozarjajo, da se zakonodaja ne bi smela spreminjati vsaj 3 do 5 let, ter uvedbo razvojne kapice z nižjimi prispevki. Ob tem nasprotujejo uvajanju davka na nepremičnine.
Med zahtevami so tudi spremembe pri dolgotrajni oskrbi, kjer opozarjajo na postopno uvajanje prispevkov, ki ne bi dodatno obremenili podjetij. Odpirajo tudi vprašanje bolniških nadomestil, saj želijo, da breme po 20 delovnih dneh preide na ZZZS.
Ob tem izpostavljajo še varnost pri delu in regresne zahtevke ter debirokratizacijo, predvsem hitrejše pridobivanje soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor.
„Zahteve niso le seznam želja, temveč premišljen nabor strokovnih rešitev, ki morajo postati temelj vsake odgovorne koalicijske pogodbe,“ so poudarili. „Ne gre zgolj za številke v proračunu, temveč za vprašanja, ki bodo neposredno določala usodo tisočih družinskih podjetij in njihovih zaposlenih.“
Opozorila pred novo krizo in poziv politiki
Na OZS obenem opozarjajo, da se razmere v mednarodnem okolju zaostrujejo. V gospodarskih krogih se vse glasneje omenja možnost nove gospodarske krize, zato bi morala država ukrepati preventivno.
„Ključno je, da država ne čaka na poglobitev težav, temveč se na morebitno ohlajanje pripravi s preventivnimi ukrepi,“ so opozorili.
Predsednik državnega sveta in podpredsednik OZS Marko Lotrič je ob tem poudaril, da mora zbornica svoje predloge še bolj neposredno naslavljati na poslanske skupine. Po njegovih besedah je ključno, da so odločevalci redno soočeni s konkretnimi posledicami zakonodaje za gospodarstvo.
Oster je bil tudi podpredsednik OZS Peter Pišek, ki je politiko pozval k večji odgovornosti: „Ne smemo zgolj čakati na milost politike; naše prioritete morajo biti neposredno naslovljene na vse poslanske skupine.“ Ob tem je dodal tudi jasen poziv: „Ne strašite ljudstva!“
Na OZS ob tem napovedujejo, da bodo v prihodnjih tednih nadaljevali z aktivnim pritiskom na odločevalce. „Politika mora razumeti, da nismo le opazovalci, temveč motor te države. Naša moč je v povezanosti in vztrajnosti,“ so še poudarili.
