Pelargonije so poletne zvezde balkonov in vrtov, a vsako zimo znova presenetijo: na stopniščih, hodnikih in okenskih policah začnejo cveteti prav takrat, ko zunaj vladata mraz in sivina. Marsikdo se ob tem vpraša, ali je takšno zimsko cvetenje za rastlino sploh zdravo – in ali bi ga bilo treba ustaviti. Odgovor ni črno-bel, temveč precej bolj vrtnarsko zanimiv.
Pelargonije nimajo koledarja. Na cvetenje se odzivajo na razmere, ne na letni čas. Ko jih jeseni umaknemo v notranje prostore, se pogosto zgodi kombinacija, ki jim je zelo po godu: več toplote, več svetlobe in mir. Stopnišča so praviloma hladnejša od dnevnih sob, a še vedno dovolj topla, svetla in brez prepiha – idealna mikroklima.
Dodajmo še, da številna stopnišča ponoči niso povsem temna, čez dan pa dobijo dovolj razpršene svetlobe. Pelargonije to razumejo kot signal za nadaljevanje rasti, ne kot obdobje počitka. Če so bile jeseni še v dobri kondiciji, z zdravimi listi in zalogo energije, cvetni nastavki niso nič nenavadnega.
Vloga temperature in svetlobe
Za zimsko cvetenje je ključna zmerna temperatura. Če se prostor giblje med 10 in 15 °C, so pelargonije v nekakšnem vmesnem stanju: niso v globokem mirovanju, a tudi ne v polnem poletnem zagonu. Svetloba pa je odločilna. Okenske police, obrnjene proti jugu ali zahodu, pogosto nudijo dovolj dnevne svetlobe, da rastlina ne “razume”, da je zima.
Tu se pokaže zanimiv paradoks: v temnejših kleteh pelargonije praviloma mirujejo, v svetlih stopniščih pa – cvetijo.
Ali zimsko cvetenje rastlino izčrpava?
Kratkoročno – ne nujno. Dolgotrajno pa lahko. Cvetenje zahteva energijo. Če pelargonija več mesecev zapored cveti ob omejeni svetlobi in hranilih, lahko spomladi starta nekoliko utrujena. To se pokaže v šibkejših poganjkih ali manj bujnem prvem cvetenju na prostem.
Vendar to ne pomeni, da je zimsko cvetenje škodljivo samo po sebi. Če rastlina cveti zmerno, z nekaj cvetovi, in hkrati ohranja zdrave liste, je to pogosto znak, da se preprosto dobro počuti.
Preprečiti ali pustiti pri miru?
Tu pridemo do vprašanja, ki si ga postavi večina ljubiteljskih vrtnarjev. Ali cvetove odstranjevati ali ne? Odločitev je odvisna od cilja.
Če želite spomladi izjemno bujne, močne pelargonije, lahko zimske cvetove nežno odstranite. S tem rastlino usmerite v počitek in varčevanje z energijo. Obenem nekoliko zmanjšajte zalivanje in poskrbite, da prostor ne bo pretopel.
Če pa vam je pomembno zimsko veselje ob cvetju, ni nič narobe, če jih pustite cveteti. Takrat bodite pozorni, da ne pretiravate z zalivanjem in da rastlina ne stoji v stoječi vodi. Gnojenja v tem obdobju praviloma ne potrebujejo.
Najpogostejše napake pozimi
Pri prezimovanju pelargonij se pogosto ponavljajo iste težave. Preveč vode je na prvem mestu. Pozimi rastline porabijo bistveno manj vlage, zato naj bo zalivanje zmerno in redko. Druga napaka je pretopel prostor, kjer se rastlina sicer razraste, a s šibkimi, bledimi poganjki.
Ne gre zanemariti niti pomanjkanja zraka. Tudi pozimi pelargonije cenijo občasno zračenje prostora – brez mrzlega prepiha, seveda.
Pelargonije, ki so pozimi cvetele, bodo spomladi morda potrebovale nekaj več nege: rahlo rez, svežo zemljo in postopno navajanje na zunanje razmere. V večini primerov se hitro poberejo in nadaljujejo z rastjo brez večjih težav.
Zimsko cvetenje tako ni ne napaka ne čudež, temveč odziv rastline na razmere, ki smo ji jih ustvarili. Če jih opazujete, prilagodite nego in se odločite glede na svoje želje, vam bodo pelargonije hvaležno vračale – tudi takrat, ko zunaj še ni pomladi.
.
