Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom napovedal spremembe na področju šolstva, znanosti in mladinske politike, pri čemer je v ospredje postavil ideološko nevtralno šolo, krepitev avtoritete učiteljev, posodobitev učnih programov ter tesnejše povezovanje izobraževanja z gospodarstvom. Njegova predstavitev je bila po treh urah prekinjena in se bo nadaljevala jutri, torej v torek.
Rončević je poudaril, da koalicijska pogodba na področju izobraževanja temelji na štirih ključnih ciljih, med katerimi je na prvem mestu kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje.
“Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov,” je dejal.
Po njegovih besedah ideološka nevtralnost ne pomeni odsotnosti vsebin, temveč drugačen pristop k učenju.
“Ideološko nevtralna šola pomeni šolo, ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, ampak jih uči, kako misliti. Naloga šole ni politična socializacija v korist katere koli ideologije,” je poudaril.
Napovedal je pregled učnih načrtov in učnih gradiv, ki naj bi po njegovih besedah temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in ustavnih vrednotah, ob hkratnem ohranjanju strokovne avtonomije učiteljev.
Več avtoritete za učitelje, manj birokracije
Pomemben del predstavitve je namenil položaju učiteljev in stanju v slovenskem šolskem sistemu.
Po njegovem mnenju je učiteljski poklic v zadnjih desetletjih izgubil del ugleda in družbenega položaja, ki ga je nekoč imel.
“Zelo dobro se spomnim časov, ko smo na učitelje gledali kot na nekaj strašno pomembnega. Številni smo si želeli biti učitelji že zaradi statusa, ki ga je ta poklic prinašal. Občutek imam, da se je to skozi čas izgubilo,” je dejal.
Kot enega ključnih ciljev mandata je izpostavil krepitev avtoritete in avtonomije učiteljev ter zmanjšanje administrativnih obremenitev.
“Cilj je, da bodo učitelji več časa namenjali učencem in manj administraciji,” je poudaril.
Napovedal je tudi spremembe pri financiranju zasebnih vrtcev in šol.
“Starši imajo pravico izbrati vzgojno-izobraževalni pristop, za katerega menijo, da je najprimernejši za njihove otroke. Naloga države ne sme biti določiti ene same pedagoške poti, temveč zagotavljati kakovostno, dostopno in pluralno izobraževanje,” je dejal.
Pripravljalnice za otroke migrantov in več računalništva
Rončević je opozoril tudi na izzive, povezane z naraščajočim številom otrok priseljencev v slovenskih šolah.
Predlaga uvedbo posebnih pripravljalnic v lokalnih skupnostih, ki bi otrokom omogočile intenzivnejše učenje slovenskega jezika pred vključitvijo v redni pouk.
“Zelo pogosto se dogaja, da starši in zaradi tega tudi otroci zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Ko grejo takšni otroci v šolo, so seveda strahovite težave z znanjem in spremljanjem pouka,” je opozoril.
Ob tem meni, da bodo morali učni programi več prostora nameniti vsebinam, ki jih zahteva sodobno gospodarstvo.
“Dodatne vsebine, ki so nujno potrebne za življenje v sodobni družbi, so digitalizacija, računalništvo, informatika in podjetništvo,” je dejal.
Spremembe NPZ-ja, mature in povezovanja z gospodarstvom
Med prednostnimi nalogami je Rončević izpostavil tudi prenovo nacionalnega preverjanja znanja in mature.
Po njegovem mnenju bo treba poleg preverjanja faktografskega znanja večji poudarek nameniti razumevanju, uporabi znanja, kritičnemu razmišljanju in reševanju problemov.
Napovedal je tudi tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom, raziskovalnim sektorjem in podjetji.
“Spodbujali bomo sodelovanje na področju raziskav, razvoja, inovacij, prenosa znanja in vključevanja študentov v razvojne projekte v podjetjih,” je dejal.
Posebej je opozoril na ovire pri ustanavljanju tako imenovanih spin-off podjetij iz akademskega okolja, ki po njegovem zavirajo prenos znanja v gospodarstvo.
Kot eno od razvojnih usmeritev je navedel tudi decentralizacijo slovenskega visokošolskega prostora in krepitev razvojnih jeder zunaj Ljubljane.
“Nikomur ne želimo nič vzeti. Želimo pa dodati. Regijska središča, ki imajo interes in ustrezne zmogljivosti, morajo dobiti možnost razvoja lastnih visokošolskih in raziskovalnih jeder,” je dejal.
Mobilni telefoni ostajajo, a pod drugačnimi pravili
Glede uporabe mobilnih telefonov v šolah je Rončević dejal, da ne zagovarja popolnih prepovedi, temveč uravnotežen pristop.
“Ne nameravamo iti nazaj v čas, ko je Gutenberg tiskal Biblijo. Želimo vzpostaviti ravnotežje med koristmi digitalnih orodij in potrebami kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa,” je povedal.
Ob tem je napovedal tudi okrepitev preventivnih programov za preprečevanje nasilja ter posodobitev sistema vajeništva in strokovnega izobraževanja, ki naj bi bilo tesneje povezano s potrebami slovenskega gospodarstva.
