Poslanci bodo odločali o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, na katerem naj bi volivci glasovali 6. decembra. Zagovorniki zakona so v razpravi v državnem zboru poudarili, da ukrepi niso namenjeni zgolj najbolje plačanim, temveč med drugim prinašajo nižji DDV na osnovna živila in energente, razbremenitev malih podjetnikov, ugodnejše oddajanje stanovanj mladim ter možnosti za dodatno delo upokojencev in zdravnikov.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je učinke zakona predstavil skozi primer vsakdanjega dne slovenske družine. Kot je poudaril, zakon posega na več področij, ki neposredno vplivajo na življenjske stroške, delo, podjetništvo, zdravstvo in stanovanjsko politiko.
“Zjutraj mama v trgovini kupi kruh, sadje, jajca. Kruh je za tretjino dražji od leta 2022, razvojni zakon trajno zniža DDV za kruh, mleko, meso, sadje, jajca, zelenjavo, olje, sladkor. To ni luksuz. To so osnovna živila,” je dejal Papež.
Zakon po njegovih besedah prinaša spremembe tudi za samozaposlene z nizkimi prihodki. Predstavil je primer obrtnika, ki v slabšem poslovnem letu zasluži približno toliko kot prejemnik minimalne plače.
“Dopoldne oče obrtnik v slabem letu zasluži okoli minimalne plače, državi za prispevke plača okoli 650 evrov na mesec. Po novem bo plačal okoli 250 evrov. To je razlika med tem, ali zapre dejavnost ali zaposli novega delavca oziroma vajenca,” je ponazoril.
Upokojencem polna pokojnina ob nadaljevanju dela
Eden izmed ukrepov se nanaša na upokojence, ki bi želeli tudi po upokojitvi ostati delovno aktivni. Papež je navedel primer upokojene medicinske sestre, ki bi bila pripravljena pomagati na oddelku, kjer primanjkuje zaposlenih.
Po predlagani ureditvi bi lahko ob nadaljevanju dela prejemala polno plačo in celotno pokojnino, hkrati pa ji ne bi bilo treba plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Državni sekretar je ukrep povezal tudi s krajšanjem čakalnih dob v zdravstvu. Pri tem je bil kritičen do rezultatov prejšnje vlade.
“Popoldne ima dedek napotnico in čaka. Prejšnja vlada je v prvem letu za krajšanje čakalnih vrst porabila okoli 137 milijonov evrov, vrste pa so bile najdaljše v zgodovini. Denarja ni manjkalo, manjkalo je pameti. Po novem bodo lahko zdravniki s soglasjem delali več, vsaka dodatna ura za zdravnika je en dedek manj v čakalni vrsti,” je dejal.
Nižji davek pri oddajanju stanovanj mladim
Zakon vsebuje tudi davčno spodbudo za lastnike, ki bi svoja stanovanja oddali mladim oziroma družinam z otroki.
“Sedemindvajsetletni sin išče stanovanje. Lastnik, ki stanovanje odda mlademu do 30. leta ali družini z otrokom, bo plačal pet namesto 25 odstotkov davka,” je eno izmed rešitev predstavil Papež.
Pri stroških energije zakon vladi omogoča, da za omejeno obdobje zniža davek na dodano vrednost.
“Ko družina prižge luč, kaj opere ali se ogreva, bo lahko vlada za devet mesecev znižala DDV za elektriko, plin in drva na 9,5 odstotka,” je pojasnil.
Posebej je izpostavil še razvojno kapico pri 7500 evrih bruto, katere namen je zmanjšati stroške zaposlovanja najbolje plačanih strokovnjakov. Papež je kot primer navedel mlado inženirko, ki prejme ponudbo za zaposlitev iz tujine.
“Hči je inženirka, odgovarja podjetju, ki ji piše iz Gradca in ponuja delo. Avstrija ima kapico na prispevke pri 6930 evrih. Predlog zakona jo uvaja pri 7500 evrih. Hčer želimo obdržati doma,” je dejal.
Po njegovi oceni zato ne gre za zakon, namenjen bogatim, temveč za ukrepe, ki naj bi pomagali družinam, zaposlenim in gospodarstvu.
“Padamo na lestvicah konkurenčnosti”
Papež je opozoril, da Slovenija po obremenitvi dela ostaja med državami z visokim davčnim primežem. Ob tem je izpostavil padec industrijske proizvodnje, slabšanje konkurenčnosti ter težave podjetij pri pridobivanju ustreznih delavcev.
“Podjetja kot največjo oviro navajajo stroške dela in pomanjkanje delavcev,” je poudaril.
Razvojna kapica naj bi podjetjem pomagala pri zadržanju visoko usposobljenih strokovnjakov, možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela pa bi na trg dela lahko vrnila izkušene zaposlene. Mladi podjetniki bi po zakonu dobili nižje prispevke in enostavnejši sistem normiranih stroškov.
Med upravičenci naj bi bili tudi kmetje, saj zakon predvideva nižji DDV na semena in gnojila. Po Papeževih besedah bi celoten sveženj ukrepov vlagateljem poslal sporočilo, da Slovenija razbremenjuje delo ter izboljšuje pogoje za poslovanje.
Žakelj: Država pobere vedno več
Poslanec poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je bil kritičen do gospodarske in davčne politike prejšnje vlade. Dejal je, da je koalicija Roberta Goloba višala davke, povečevala obremenitve podjetništva in uvajala nove birokratske zahteve.
“Na lestvici konkurenčnosti smo strmoglavili za 11 mest, dobili smo za milijardo in pol novih davčnih obremenitev na leto. V času vlade Roberta Goloba se je javno trošenje povečalo za dve odstotni točki in že skoraj doseglo polovico vsega, kar kot družba ustvarimo,” je dejal.
Po njegovih besedah denarja, ki ga država namenja za javne storitve in socialne programe, najprej ne ustvari država, temveč gospodarstvo.
“Denar ne raste na drevesu. Ustvariti ga morajo podjetja z večjo produktivnostjo,” je opozoril.
Žakelj je spomnil, da podjetja za ustrezne strokovnjake ne tekmujejo le med seboj, temveč tudi s podjetji iz drugih držav. Ob tem je zavrnil pomisleke, da zaradi davčnih razbremenitev v javnih financah ne bi bilo dovolj sredstev.
“Potem ko je prejšnja koalicija vsako leto ljudem in gospodarstvu naložila za milijardo in pol novih davkov, se ni spraševala, kje bomo vzeli. Ko ste sprejeli plačno reformo, težko milijardo in pol, se niste spraševali, kje boste za to vzeli denar. Ko ste tik pred novim letom naložili plačilo zimskega dodatka, podjetij ni nihče vprašal, kje bodo dobila sredstva,” je dejal.
Kot je dodal, država danes pobere bistveno več davkov in prispevkov kot leta 2022. Če so se javnofinančni prilivi tako močno povečali, bi bilo po njegovem mnenju mogoče del denarja nameniti tudi razbremenitvam.
“Država pobere vedno več in čas je, da del tega namenimo tudi za razbremenitev tistih, ki vsako leto največ vplačujejo,” je poudaril.
“Ta predlog nikomur ničesar ne jemlje”
Žakelj je zavrnil opozorila nasprotnikov, da bi zakon ogrozil socialne pravice ali javne storitve.
“Ta predlog nikomur ničesar ne jemlje. Daje upokojencem, ki jih je z novim prispevkom obdavčila Golobova vlada, razbremenjuje obdavčitev najemnin za mlade družine, spodbuja malo podjetništvo, niža cene osnovnih živil ter niža cene elektrike, drv in plina,” je naštel.
Zakon po njegovih besedah upokojencem omogoča nadaljevanje dela ob prejemanju pokojnine, zdravnikom pa več dela, s katerim bi lahko pomagali pri krajšanju čakalnih vrst.
Podporo predlaganim rešitvam je napovedal tudi Dejan Zakrajšek iz Demokratov. Poudaril je, da ljudje potrebujejo državo, v kateri jim po plačilu položnic in nakupu hrane ostane dovolj za dostojno življenje.
Slovenija bi morala biti po njegovih besedah država, v kateri si lahko mladi ustvarijo dom, podjetniki razvijajo dejavnost, delo in znanje pa odpirata pot do boljše prihodnosti.
Poslanec Resni.ce Nedeljko Todorović je poudaril, da Slovenija ne potrebuje sistema, v katerem država ljudem najprej vzame čim več, nato pa jim del denarja vrača z različnimi ukrepi.
“Slovenija potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost,” je dejal.
Gladek: Je osnovna hrana privilegij bogatih?
Poslanec SDS Rado Gladek je opozoril, da je zakon naletel na nasprotovanje levega političnega pola in dela sindikalnih central. Po njegovi oceni se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj organizacije, ki naj bi zastopale zaposlene, nasprotujejo ukrepom za razbremenitev dela.
“Nasprotujejo zakonu, ki med drugim prinaša razbremenitve dela in ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja,” je dejal.
Kot posebej problematično je izpostavil opozorila, da naj bi bil zakon napisan predvsem za premožne. Odgovoril je z naštevanjem skupin in ukrepov, ki jih vsebuje zakon.
“Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, kmete, sobodajalce in upokojence. So to po vaše bogataši? Uvedba mikro espeja za prihodke do približno 18.000 evrov letno. So to bogataši? Znižanje DDV za osnovna živila. Je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente. So ogrevanje, elektrika in plin luksuz?”
“To niso ukrepi za bogate. To so ukrepi za normalno življenje,” je sklenil Gladek.
Slovenija v boju za strokovnjake
Gladek se je posebej ustavil pri razvojni kapici. Pojasnil je, da gre za omejitev osnove za obračun socialnih prispevkov, ki bi zmanjšala obremenitev najvišjih plač in stroške zaposlovanja visoko usposobljenih kadrov.
“Pri tem ne smemo pozabiti, da slovenska podjetja za svoje strokovnjake, inženirje, raziskovalce in razvijalce tekmujejo na mednarodnem trgu dela. To niso samo ljudje z visokimi plačami. To so tudi ljudje, katerih znanje in delo lahko ustvarjata nova delovna mesta, inovacije in višjo dodano vrednost,” je dejal.
Slovenija se po njegovih besedah že dalj časa spoprijema z odhajanjem izobraženih kadrov, hkrati pa mora izboljšati svojo sposobnost privabljanja strokovnjakov iz tujine.
Razvojna kapica sama ne more rešiti vseh težav, lahko pa je del širše politike spodbujanja bolje plačanih delovnih mest, konkurenčnosti in gospodarske rasti.
“Naša zaveza ostaja jasna. Slovenija mora biti država priložnosti, ki zna zadržati svoje mlade, nagraditi delo in ustvarjati pogoje za razvoj. Šestega decembra bodo imeli zadnjo besedo državljani,” je poudaril Gladek.
Spor tudi zaradi nalepke na prenosniku
Razpravo je zaznamoval tudi zaplet zaradi nalepke na prenosnem računalniku državnega sekretarja Papeža, ki je volivce pozivala k podpori zakonu. Poslanci opozicije so zahtevali, naj nalepko umakne iz kadra.
Poslanec SDS Žan Mahnič je spremembo televizijskega snemanja govorcev povezal z očitki o politični pristranskosti RTV Slovenija.
“RTV je ponovno dokazala, da služi vam, da je v popolnih, absolutnih rokah slovenske politične levice in da že aktivno sodeluje v tej referendumski kampanji, čeprav se ta niti začela ni,” je dejal.
Podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec je ob tem opozoril, da referendumska kampanja takrat še ni potekala, zato po njegovi oceni ni šlo za kršitev pravil kampanje.
Na referendumu, predvidenem za 6. december, bodo imeli zadnjo besedo volivci. Gladek je poudaril, da odločanje ne bo povezano le s posameznimi členi zakona, temveč tudi s širšim vprašanjem prihodnje gospodarske usmeritve države.
“V ospredju bo širše vprašanje: kakšno gospodarsko in razvojno prihodnost želimo za Slovenijo? Ali želimo Slovenijo, ki bo ustvarila pogoje za nova delovna mesta, spodbujala podjetnost in znala zadržati svoje najboljše kadre?” je sklenil.
