Ko se vrt umiri, mnogi posežejo po škarjah in odstranijo vse suhe dele rastlin. Toda pretirano jesensko čiščenje lahko vrt prikrajša za naravno zimsko zaščito, ptice za hrano, koristne žuželke pa za prezimovališča. Nekatere rastline je zato bolje pustiti pri miru do pomladi.
Suha stebla, semenske glavice in odpadlo listje niso nujno znak zanemarjenega vrta. Po priporočilih britanskega Kraljevega hortikulturnega združenja RHS lahko zagotavljajo hrano in zavetje pticam, pikapolonicam, čebelam ter drugim koristnim žuželkam.
Jeseni je zato smiselno odstranjevati premišljeno: zdrave in čvrste dele pustimo, obolele, gnile ali močno poškodovane pa odstranimo.
Te rastline lahko počakajo do pomladi
Na vrtu lahko čez zimo ostanejo okrasne trave, saj suhi klasi ščitijo osrednji del rastline pred mrazom, obenem pa vrtu dajejo strukturo. Porežemo jih pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi, še preden začnejo odganjati novi poganjki.
Ohranimo lahko tudi suhe cvetove in semenske glavice ameriškega slamnika, rudbekije, rmana, okrasnega luka, ščetice ter nekaterih vrst nebin. Njihova semena so pozimi dobrodošel vir hrane za ptice.
Koristna so tudi votla ali mehka stebla trajnic, v katerih lahko prezimijo samotarske čebele in druge žuželke. Če nas moti njihov videz, jih lahko skrajšamo, vendar je priporočljivo pustiti vsaj del stebla nad tlemi.
Tudi posušenih cvetov hortenzij ni treba takoj odstraniti. Rastlino lahko delno ščitijo pred mrazom, obenem pa so dekorativni tudi v zimskem vrtu.
Kaj moramo vendarle odstraniti?
Na gredi ne puščamo rastlinskih delov, na katerih opazimo plesen, rjo, črne pege, gnitje ali druge znake bolezni. Okuženo listje in stebla lahko vsebujejo spore, ki bi spomladi znova okužile mlade poganjke.
Takšnega materiala praviloma ne dodajamo na običajen domači kompost, saj ta pogosto ne doseže dovolj visoke temperature za uničenje povzročiteljev bolezni. Varneje ga je odložiti med ustrezne biološke oziroma zelene odpadke.
Odstranimo tudi razmočene in povsem poležane dele rastlin, ki na tleh tvorijo gosto plast ter zadržujejo preveč vlage. Posebno pozornost namenimo obolelim listom vrtnic in ostankom vrtnin, zlasti paradižnika, bučk in kumar.
Vsega listja ni treba odpeljati
Debela plast mokrega listja lahko zaduši trato in ustvari ugodne razmere za razvoj bolezni, zato ga je s trate smiselno odstraniti. Prav tako očistimo poti in stopnice, kjer je mokro listje nevarno zaradi zdrsa.
Toda listja ni treba zavreči. Zdravo listje lahko pograbimo pod grmovnice, žive meje ali na prazne grede, kjer bo ščitilo tla in korenine pred mrazom. V njem bodo prezimovale žuželke, ki so pomemben vir hrane za ptice.
Iz listja lahko pripravimo tudi listovko. Naložimo ga v zračen zaboj ali mrežasto vrečo in pustimo, da počasi razpada. Nastal material lahko pozneje uporabimo za izboljšanje vrtne zemlje.
Suhe trajnice porežemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden se začne nova rast.
Jeseni torej ni treba očistiti vsakega kotička vrta. Nekoliko manj urejen vrt je lahko čez zimo veliko prijaznejši do ptic, opraševalcev in drugih koristnih prebivalcev – vrtnarju pa prihrani precej dela.
