Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je Odboru Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) posredoval alternativno poročilo o stanju na področju rasne diskriminacije. Slovenija bo po približno desetih letih znova predmet mednarodnega ocenjevanja, ki bo potekalo med 13. aprilom in 1. majem v Ženevi.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob tem poudarila, da dolga časovna vrzel dodatno odpira vprašanje dejanskega napredka. „Od zadnjega ocenjevanja Slovenije pred tem odborom je minilo približno deset let, kar dodatno izpostavlja pomen presoje napredka ter ugotavljanja trajnih sistemskih pomanjkljivosti v tem obdobju,“ je navedla.
Brez strategije in brez podatkov
Varuh v poročilu ugotavlja, da kljub določenim zakonodajnim premikom ključni problemi ostajajo. Slovenija še vedno nima celovite protidiskriminacijske strategije, prav tako ni vzpostavljen sistematičen način zbiranja razčlenjenih podatkov o etnični pripadnosti, kar otežuje učinkovito oblikovanje politik.
„Kljub določenemu normativnemu napredku ključni strukturni problemi ostajajo neodpravljeni. Republika Slovenija še vedno ni sprejela celovite protidiskriminacijske strategije, prav tako pa ni vzpostavila učinkovitega, pravno skladnega in sistematičnega zbiranja razčlenjenih podatkov o etnični pripadnosti,“ so izpostavili.
Romska skupnost in migracije med najbolj izpostavljenimi
Med ključnimi vprašanji Varuh izpostavlja položaj romske skupnosti. Po njihovih ugotovitvah ostajajo prisotne prostorska segregacija, neurejen pravni status številnih naselij ter omejen dostop do osnovne infrastrukture.
„Položaj romske skupnosti ostaja posebej zaskrbljujoč. Varuh opozarja na nadaljnjo prostorsko segregacijo, neurejen pravni status številnih naselij ter pomanjkljiv dostop do osnovne infrastrukture, vključno s pitno vodo, elektriko in sanitarnimi pogoji,“ so opozorili.
Ob tem opozarjajo tudi na razlike pri dostopu do izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja, pri čemer so romski otroci in ženske še posebej izpostavljeni večplastni diskriminaciji.
Na področju migracij Varuh izpostavlja dolgotrajne upravne postopke, pravno negotovost glede statusa prebivanja ter pomanjkljive procesne standarde.
„Skrb vzbujajo predvsem dolgotrajni upravni postopki, pravna negotovost glede statusa prebivanja ter pomanjkljivi procesni standardi v postopkih po Dublinski uredbi. Varuh opozarja tudi na nezadostno prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi ter odsotnost celovitega sistema zaščite mladoletnikov brez spremstva,“ so navedli.
Razkorak pri sovražnem govoru in nadzoru institucij
Delno nerešeno ostaja tudi vprašanje oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, saj določena skupina še vedno nima urejenega statusa in dostopa do osnovnih pravic.
Na področju sovražnega govora Varuh opozarja na razkorak med zakonodajo in prakso. Kljub spremembam zakonodaje ostaja število kazenskih pregonov in obsodb nizko, praksa pa neenotna.
Izpostavljajo tudi, da v Sloveniji še vedno ni vzpostavljen neodvisen mehanizem za nadzor nad ravnanjem policije, kar po njihovih ocenah predstavlja pomembno vrzel pri zagotavljanju odgovornosti.
Varnostne politike in opozorilo Varuha
V obdobju 2025–2026 Varuh zaznava okrepitev varnostno naravnanih politik in javnega diskurza, ki lahko vodijo v stigmatizacijo določenih skupin.
„Država mora varnostne izzive obravnavati na način, ki spoštuje načela sorazmernosti, nediskriminacije in varstva človekovega dostojanstva,“ so poudarili.
Na mednarodnopravnem področju Varuh sicer pozdravlja ratifikacijo Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, hkrati pa opozarja, da Slovenija še ni ratificirala nekaterih drugih pomembnih dokumentov.
Ob tem poudarja, da formalna enakost ne zadostuje. „Država mora z aktivnimi, usklajenimi in dolgoročnimi ukrepi zagotoviti dejansko enakost ter učinkovito uresničevanje človekovih pravic za vse, brez diskriminacije.“
