Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na stopnjevanje protestov v Iranu znova pozval vodstvo v Teheranu, naj „pokaže človečnost“, hkrati pa je ameriške državljane pozval, naj državo nemudoma zapustijo. Po njegovih besedah so poročila o smrtnih žrtvah zaskrbljujoča, dokončnih številk pa ameriška administracija še nima.
V intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CBS je Trump dejal, da se zdi, da je število ubitih „precejšnje“, vendar da so informacije neenotne in da je slišal „več različnih ocen“. Dodal je, da pričakuje podrobno poročilo pristojnih služb, na podlagi katerega se bo administracija odločala o nadaljnjih korakih. „Sporočilo je, da morajo pokazati človečnost. Upam, da ne bodo ubijali ljudi,“ je dejal, pri tem pa iranske oblasti označil za odgovorne za „zelo slabo ravnanje“ s prebivalstvom.
Trump je pred tem prek svojega družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in zapisal, da se ne bo srečeval z iranskimi vladnimi predstavniki, dokler se nasilje ne konča. Ob tem je dodal še: „Pomoč je na poti,“ ne da bi pojasnil, na kakšno pomoč se izjava nanaša. Po navedbah virov, seznanjenih z razpravami v Beli hiši, se je predsednik v zadnjih dneh večkrat posvetoval z ekipo za nacionalno varnost o razvoju dogodkov v Iranu.
Ameriško veleposlaništvo je medtem državljane ZDA v Iranu pozvalo, naj državo zapustijo takoj in naj ne računajo na pomoč ameriške vlade pri morebitni evakuaciji. „Zapustite Iran zdaj. Pripravite načrt za odhod, ki ne bo temeljil na pomoči ameriške vlade,“ je zapisano v obvestilu. Tistim, ki države ne morejo zapustiti, svetujejo, naj se umaknejo na varno in si zagotovijo zaloge hrane, vode, zdravil in drugih nujnih potrebščin.
Zadržanost do vojaškega posredovanja
Po poročanju ameriških medijev so izraelski in nekateri arabski uradniki Washingtonu svetovali previdnost glede morebitnega vojaškega posredovanja. Po njihovih ocenah iransko vodstvo za zdaj še ni dovolj oslabljeno, da bi zunanji napad privedel do hitrega razpada oblasti, temveč bi lahko povzročil dodatno destabilizacijo regije.
Po neuradnih informacijah naj bi Savdska Arabija, Oman in Katar v pogovorih z Belo hišo opozarjali tudi na gospodarske posledice morebitnega spopada, predvsem na vpliv na svetovne cene nafte in s tem na širše gospodarstvo. Predstavniki teh držav naj bi poudarjali, da bi nenaden padec iranske oblasti lahko sprožil nepredvidljive politične in varnostne posledice na Bližnjem vzhodu.
Tudi nekateri ameriški analitiki opozarjajo, da je položaj v Iranu nestabilen in da se lahko razmere hitro spremenijo, vendar da je izid morebitnega zunanjega posredovanja nepredvidljiv. V tej fazi se zdi, da Washington predvsem stopnjuje diplomatski in politični pritisk, hkrati pa javno podpira protestnike.
Več kot 2500 smrtnih žrtev po podatkih nevladne organizacije
Protesti v Iranu trajajo od konca decembra. Po podatkih ameriške organizacije za spremljanje razmer na področju človekovih pravic HRANA je bilo do sredinih jutranjih ur ubitih najmanj 2571 ljudi. Med njimi naj bi bilo več kot 2400 protivladnih protestnikov, 147 pa oseb, ki so bile povezane z oblastmi.
HRANA navaja tudi, da je bilo med ubitimi najmanj 12 otrok in 9 civilistov, ki niso sodelovali v protestih. Aretiranih naj bi bilo več kot 18,100 ljudi. Teh podatkov ni mogoče neodvisno preveriti, iranske oblasti pa uradnih številk o žrtvah in aretacijah niso objavile. Organizacija HRANA je sicer tudi v prejšnjih valovih protestov objavljala podatke, ki so se pozneje izkazali za razmeroma zanesljive.
Zaradi obsežnih omejitev dostopa do interneta je spremljanje razmer v državi oteženo. V zadnjih dneh so se pojavila poročila, da je bil v nekaterih delih Irana omogočen dostop do satelitskega interneta prek sistema Starlink, kar naj bi protestnikom in prebivalcem omogočilo delno obhajanje državnih omejitev komunikacij.
Odzivi iz Evrope
Dogajanje v Iranu je sprožilo ostre politične odzive tudi v Evropi. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je dejal, da oblast, ki proteste zatre le z oboroženo silo, „izgublja vso legitimnost in pravico do vladanja“. Po njegovih besedah takšno ravnanje kaže, da je sistem v resni krizi.
Nemški kancler Friedrich Merz je ocenil, da bi lahko bili trenutni dogodki „zadnji dnevi ali tedni tega režima“, pri čemer je poudaril, da nasilje nad lastnim prebivalstvom ne more biti podlaga za dolgoročno stabilnost. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi razmer poklicalo iranskega veleposlanika in uradno izrazilo protest.
Tudi Francija in Velika Britanija sta po diplomatskih kanalih obsodili ravnanje iranskih oblasti in pozvali k takojšnjemu prenehanju nasilja nad civilisti. Evropske vlade hkrati pozivajo k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in k omogočanju neodvisnega spremljanja razmer v državi.
