Cene nafte so se na svetovnih trgih v torek opazno znižale, potem ko so dan prej dosegle najvišjo raven v več kot 3 letih. Razlog za umiritev je predvsem ocena predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi se konflikt na Bližnjem vzhodu lahko končal hitreje, kot so sprva pričakovali, kar je nekoliko zmanjšalo strah pred dolgotrajnimi motnjami v globalni oskrbi z energenti.
Naftni trgi so v zadnjih dneh izjemno občutljivi na politične signale in dogajanje v regiji Perzijskega zaliva, kjer so napetosti zaradi vojaških operacij proti Iranu povzročile močna nihanja cen.
Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se v zgodnjem torkovem trgovanju pocenile za 6,51 dolarja oziroma 6,6 odstotka in dosegle 92,45 dolarja za sod. Ameriška referenčna nafta West Texas Intermediate (WTI) je izgubila 6,12 dolarja oziroma 6,5 odstotka ter zdrsnila na 88,65 dolarja za sod.
Še dan prej je bila slika povsem drugačna. V ponedeljek so cene nafte močno poskočile in se za kratek čas povzpele nad 100 dolarjev za sod, kar je bila najvišja raven po sredini leta 2022. Brent je dosegel 119,50 dolarja, WTI pa 119,48 dolarja za sod.
Skok cen je spodbudila kombinacija zmanjšane proizvodnje nekaterih velikih proizvajalk ter strahov, da bi širjenje vojaških napetosti v regiji lahko resneje prizadelo svetovne dobavne poti za nafto.
Trump: konflikt bi se lahko kmalu končal
Razpoloženje na trgu se je začelo spreminjati po izjavah predsednika Donalda Trumpa. V televizijskem intervjuju je ocenil, da je vojna proti Iranu „zelo blizu konca“ in da dogodki potekajo precej hitreje, kot je sprva pričakovala ameriška administracija.
Trump je dodal, da so ZDA „zelo daleč pred prvotnim časovnim okvirom“, ki je predvideval večtedensko trajanje operacij.
Po poročanju Reutersa je k umiritvi trgov prispeval tudi pogovor med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Moskva naj bi predstavila predloge za hitro politično rešitev konflikta, kar je zmanjšalo bojazen, da bi se motnje v dobavi nafte lahko zavlekle na daljši rok.
Grožnje Irana in motnje v proizvodnji
Kljub padcu cen napetosti v regiji ostajajo visoke. Iranska revolucionarna garda je opozorila, da bo Teheran sam „odločil konec vojne“ in da v primeru nadaljevanja ameriških in izraelskih napadov ne bo dovolil izvoza „niti enega litra nafte“ iz regije.
Medtem so vojaške razmere že začele vplivati na proizvodnjo in logistiko v Perzijskem zalivu. Več držav proizvajalk je zmanjšalo črpanje surove nafte.
Irak je konec tedna proizvodnjo na svojih največjih južnih naftnih poljih znižal za približno 70 odstotkov, na okoli 1,3 milijona sodčkov na dan. Tudi kuvajtska državna naftna družba je začela omejevati proizvodnjo in razglasila višjo silo, podobne poteze pa naj bi po navedbah virov sprejemala tudi Savdska Arabija.
Na cene dodatno vplivajo tudi politične razprave o morebitnih ukrepih za stabilizacijo trga. Washington preučuje več možnosti, med drugim sprostitev strateških zalog surove nafte ter morebitno omilitev sankcij proti Rusiji, kar bi lahko povečalo ponudbo na svetovnem trgu.
Države skupine G7 so medtem sporočile, da so pripravljene sprejeti „nujne ukrepe“, če bi se rast cen nadaljevala, vendar za zdaj niso napovedale konkretnega sproščanja strateških rezerv.
