Napadi na podatkovne centre v Ukrajini, Rusiji in na Bližnjem vzhodu kažejo, da je digitalna infrastruktura postala pomembna vojaška tarča. Strokovnjaki zato evropske države pozivajo, naj pri načrtovanju novih tovarn umetne inteligence poleg energije in stroškov upoštevajo tudi njihovo fizično varnost.
Podatkovni centri hranijo strežnike, na katerih temeljijo bančne storitve, zdravstvo, komunikacije, državna uprava in številni drugi digitalni sistemi. Hkrati so nepogrešljivi za razvoj umetne inteligence, ki zahteva velike računalniške zmogljivosti in ogromne količine električne energije.
V zadnjih tednih so bili takšni objekti tarča napadov v Ukrajini in Rusiji, poroča Euronews. Rusija je napadla podatkovne centre v Kijevu, ukrajinski brezpilotni letalniki pa so zadeli več objektov na ruskem ozemlju.
Po besedah svetovalca Združenih narodov in ustanovitelja Mednarodnega združenja za podatkovne centre Mehdija Paryavi lahko napad na dovolj pomembnih objektov ohromi delovanje celotnega gospodarstva.
“Z uničenjem podatkovnega centra lahko ohromite vojsko, zdravstvo in finance,” je opozoril.
Pod zemljo ali pod protiraketnim ščitom?
Podatkovne centre so dolgo gradili predvsem glede na razpoložljivost elektrike, povezljivost, stroške zemljišč in možnosti hlajenja. Zaradi izkušenj iz aktualnih vojn pa postaja vse pomembnejše tudi vprašanje zaščite pred raketnimi napadi, brezpilotnimi letalniki in sabotažami.
Paryavi meni, da bi bilo treba nekatere ključne objekte graditi pod zemljo, v utrjenih stavbah ali na območjih, ki jih je mogoče zaščititi s sistemi zračne obrambe. Po njegovih besedah so minili časi, ko je bilo mogoče velike podatkovne centre postavljati na naključno izbranih lokacijah brez širšega varnostnega načrta.
Posamezen večji podatkovni center lahko stane do 25 milijard dolarjev, gradnja pa lahko traja tri leta. Njegovo uničenje zato ne bi povzročilo le izpada digitalnih storitev, temveč tudi ogromno in težko nadomestljivo gospodarsko škodo.
Evropska komisija načrtuje do sedem tovarn umetne inteligence
Opozorilo prihaja v času, ko Evropska unija pospešuje gradnjo lastnih zmogljivosti za umetno inteligenco. Evropska komisija je objavila razpis za vzpostavitev do sedmih velikih tovarn umetne inteligence oziroma izjemno zmogljivih podatkovnih centrov.
Rok za prijavo predlogov je 12. november. Komisija ni pojasnila, ali bodo napadi na podatkovno infrastrukturo v aktualnih vojnah vplivali na izbiro lokacij oziroma varnostne zahteve.
Paryavi ocenjuje, da bi morale evropske države pri zaščiti sodelovati, saj posamezne članice takšnih projektov ne morejo ustrezno zavarovati same. Poleg vojaških tveganj se Evropa spoprijema tudi s pomanjkanjem elektrike in usposobljenih delavcev.
Predlaga koncentracijo ključne infrastrukture na območjih, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje varovati. Takšen pristop pa bi imel tudi slabost: združevanje več pomembnih objektov na enem mestu bi lahko ustvarilo posebno privlačno tarčo.
Evropa se tako pri gradnji infrastrukture za umetno inteligenco ne odloča več le med hitrostjo, ceno in porabo energije. V ospredje prihaja tudi vprašanje, kako zaščititi objekte, brez katerih sodobno gospodarstvo ne more delovati.
