Čeprav se je začela meteorološka jesen, bodo poletne temperature vztrajale še do torka. Sredi prihodnjega tedna naj bi Slovenijo prešla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla občutno ohladitev in težko pričakovane padavine. Temperature se bodo v drugi polovici tedna predvidoma spustile le malo nad 20 stopinj Celzija.
Meteorologinja Agencije RS za okolje (Arso) Katja Kozjek Mihelec je napovedala, da bodo visoke dnevne temperature, večinoma med 28 in 33 stopinjami Celzija, vztrajale do vključno torka.
Občutnejša sprememba vremena se po trenutnih meteoroloških modelih nakazuje med sredo in četrtkom. Slovenijo naj bi takrat prešla precej izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in padavine.
Po sedanjih izračunih bi lahko padlo od 20 do 50 milimetrov dežja. Padavine naj bi bile v nasprotju z dogajanjem v zadnjih mesecih razmeroma enakomerno razporejene po vsej državi.
S tem naj bi se končalo letošnje dolgo in rekordno vroče poletje. V drugi polovici prihodnjega tedna bodo dnevne temperature predvidoma dosegle le nekaj več kot 20 stopinj Celzija.
Najbolj vroče poletje po letu 1950
Letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.
Klimatolog Gregor Vertačnik je po poročanju STA pojasnil, da je temperaturni odklon glede na primerjalno obdobje 1991–2020 dosegel 2,8 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord z odklonom 2,4 stopinje, izmerjen v poletjih 2003 in 2024.
Še večji je bil odklon pri najvišjih dnevnih temperaturah. Popoldnevi so bili v povprečju kar 3,6 stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja, medtem ko je odklon najnižjih temperatur dosegel 1,9 stopinje.
Letošnje poletje je bilo na ravni države tudi najbolj sončno vsaj od leta 1960, odkar so na voljo primerljivi podatki. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več kot običajno, posebno nadpovprečna pa je bila osončenost v gorskem svetu.
Po količini padavin se je poletje uvrstilo na približno sedmo mesto najbolj sušnih poletij od leta 1950. V delu jugovzhodne Slovenije je bilo celo rekordno suho.
Vsi trije poletni meseci so bili izrazito nadpovprečno topli. Avgust je bil s temperaturnim odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in hkrati najtoplejši mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950.
Absolutni slovenski temperaturni rekord kljub temu ni bil presežen. Ta ostaja 40,8 stopinje Celzija, kolikor so 8. avgusta 2013 izmerili na letališču Cerklje ob Krki.
Rekordno tople reke in jezera
Vročina in pomanjkanje padavin sta povzročila izrazite nizkovodne razmere, ki pa po navedbah hidrologa Janeza Polajnarja niso bile najhujše doslej.
Razmere na površinskih vodah se uvrščajo med tri ali štiri najintenzivnejše nizkovodne dogodke v zadnjih 45 letih. Sušne razmere v podzemnih vodah so približno na šestem mestu v istem obdobju.
Posebnost letošnje suše je bilo njeno sovpadanje z izjemno visokimi temperaturami. Temperature nekaterih rek v Pomurju in spodnjem toku Save ter Blejskega in Bohinjskega jezera so bile zato rekordno visoke.
Izjemno ali zelo sušne razmere v podzemnih vodah so zaznali predvsem na območju Koroške, Podravja, spodnjega toka Savinje in Save ter na Notranjskem in Dolenjskem. Pri površinskih vodah so posebej izstopali Dolenjska, Kočevsko, spodnje Posavje, Pomurje in Podravje.
Na Muri in Dravi so julija zabeležili rekordno nizke pretoke. Tudi druge slovenske reke so imele eno najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih.
En deževen prehod suše ne bo končal
Napovedane padavine prihodnji teden nizkovodnih razmer ne bodo bistveno izboljšale, zlasti ne pri podzemnih vodah. Za trajnejše izboljšanje bi potrebovali bistveno več dežja, ki bi moral padati postopoma in v daljšem časovnem obdobju.
Pri globljih vodonosnikih bi bilo potrebnih okoli 300 milimetrov padavin, pri plitvejših nekoliko manj. Ob običajnem jesenskem deževju bi se lahko količine podzemne vode na običajno raven vrnile do konca leta.
Vročina, pomanjkanje padavin in izjemno veliko izhlapevanje vode iz rastlin so privedli tudi do velike oziroma izjemne suše v večjem delu države. Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da bi bilo v spodnjem Posavju in Beli krajini za normalizacijo razmer v površinskem sloju tal potrebnih več kot 200 milimetrov postopnega dežja.
Najslabše razmere ostajajo na vzhodu in jugovzhodu države, kjer še vedno vlada izjemna suša. Nekoliko ugodnejše je stanje v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije.
Slovenija je po letu 2000 osemkrat doživela sušo takšnih razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo. Na Arsu ocenjujejo, da se bo letošnja suša uvrstila mednje ter bo najverjetneje najbolj obsežna in intenzivna doslej, kar se že kaže tudi v gospodarski škodi v kmetijstvu.
