Sredi oktobra je za ajdo, facelijo in številne druge rastline za zeleno gnojenje že pozno, vendar to ne pomeni, da mora pobrana greda čez zimo ostati gola. Na praznem delu vrta lahko še posejemo prezimno rž, na gredah, namenjenih zgodnji spomladanski setvi, pa je pogosto boljša rešitev plast listja, komposta ali druge organske zastirke.
Gola zemlja je več mesecev izpostavljena dežju, vetru in velikim temperaturnim nihanjem. Močne padavine razbijajo površino, drobne delce in hranila pa lahko voda odnese v globlje plasti ali z vrta. Površina se postopoma zbije, na težjih tleh nastane skorja, prazni prostor pa hitro izkoristijo odporni zimski pleveli.
Tla lahko zaščitimo z živim posevkom ali zastirko. Katera možnost je boljša, ni odvisno le od vremena, temveč tudi od tega, kaj nameravamo na gredi saditi prihodnjo pomlad.
Za večino zelenih posevkov je glavni rok že minil
Avgusta in v začetku septembra je izbira rastlin za zeleno gnojenje precej široka. Sejemo lahko facelijo, ajdo, inkarnatko, oljno redkev, belo gorjušico in različne mešanice. Več možnosti smo zbrali v prispevku Praznih gredic ne pustite praznih: Avgusta posejte rastline, ki bodo izboljšale tla.
Sredi oktobra so dnevi krajši, tla se ohlajajo, rast pa je bistveno počasnejša. Facelija ali gorjušica lahko ob milem vremenu sicer še vzklijeta, vendar pred prvo močnejšo slano pogosto ne razvijeta dovolj listne mase, da bi zanesljivo zaščitili zemljo.
Ajda je še občutljivejša na mraz in je za tako pozno setev neprimerna. Oves bo morda vzniknil, vendar ga bo močnejši mraz praviloma uničil. Odmrle rastline lahko ostanejo kot tanka zastirka, toda pri pozni setvi pogosto ne ustvarijo dovolj gostega pokrova.
Setev samo zato, da na vrečki piše “zeleno gnojenje”, zato ni nujno smiselna. Pred nakupom preverimo priporočeni čas setve in odpornost rastline proti zmrzali.
Najzanesljivejša izbira je prezimna rž
Za pozno oktobrsko setev je med uporabnejšimi možnostmi prezimna oziroma krmna rž. Kali pri razmeroma nizkih temperaturah, dobro prenaša mraz in spomladi hitro nadaljuje rast. Njene korenine povezujejo zgornjo plast zemlje, zmanjšujejo izpiranje hranil ter zavirajo rast plevela.
Penn State Extension pri obravnavi poznih jesenskih posevkov rž izpostavlja kot eno od rastlin, ki lahko vzniknejo tudi ob poznejši setvi. Vseeno velja, da bo posevek gostejši in bo ustvaril več zelene mase, če ga posejemo prej.
Kraljevo hortikulturno združenje RHS za jesensko zaščito tal omenja tudi prezimno grašico, ki jo lahko sejemo skupaj z ržjo. Sredi oktobra bo njen razvoj močno odvisen od lege in nadaljnjega vremena, zato je rž kot samostojen posevek zanesljivejša.
Pri nakupu pazimo, da izberemo žito oziroma prezimno rž, namenjeno setvi, ne semena trajne ali italijanske ljuljke. Podobna ljudska in trgovska poimenovanja lahko povzročijo precej zmede.
Pozna setev zahteva dober stik semena z zemljo
Z grede najprej odstranimo obolele ostanke vrtnin in trajne plevele. Zdravih drobnih korenin ni treba izkopavati. Površino plitvo zrahljamo in poravnamo, vendar zemlje ne obračamo globoko samo zaradi setve.
Seme enakomerno raztrosimo, ga z grabljami plitvo zadelamo in površino rahlo pritisnemo z desko ali hrbtno stranjo grabelj. Dober stik med semenom in zemljo je pri pozni setvi posebej pomemben, saj ima rastlina manj časa za ukoreninjenje.
Če je zemlja suha, jo po setvi zalijemo. Če je razmočena in se lepi na čevlje ali orodje, počakamo, da se nekoliko osuši. Hoja in obdelovanje mokre zemlje lahko povzročita več zbitosti, kot jo bo pokrovni posevek do pomladi odpravil.
Rži ni treba dodatno gnojiti. Namen posevka je, da izkoristi hranila, ki so po glavni sezoni ostala v tleh, in jih začasno veže v rastlinsko maso.
Za zgodnjo spomladansko gredo je zastirka lahko boljša
Rž ima tudi slabost: spomladi hitro raste in je ne moremo preprosto prezreti. Preden razvije seme, jo je treba porezati, pokositi ali plitvo vdelati v tla. Pred setvijo drobnih semen je nato priporočljivo počakati, da začnejo ostanki razpadati.
Če bomo na gredo že zgodaj sejali korenje, redkvico, grah ali solato, lahko prezimni posevek oteži pravočasno pripravo tal. Na takšni gredi je pogosto primernejša organska zastirka, ki jo spomladi preprosto odmaknemo.
Uporabimo lahko:
- zdravo suho listje,
- delno razkrojen listni kompost,
- slamo brez semen,
- zrel vrtni kompost,
- posušeno pokošeno travo v tankih plasteh,
- zdrobljene zdrave ostanke vrtnin.
Listje je priporočljivo zdrobiti s kosilnico ali ga pomešati z bolj grobim materialom. Debela plast celih mokrih listov se lahko sprime v neprepustno preprogo. Zastirka naj tla pokrije, ne pa jih zaduši.
Na vetrovnih legah jo lahko obtežimo z vejami ali prekrijemo z redko mrežo. Obolelega paradižnikovega listja, plesnivih rastlin in plevela z zrelimi semeni ne uporabljamo.
Gorjušica ni primerna za vsako gredo
Bela gorjušica in oljna redkev sta sorodnici zelja, ohrovta, brokolija, cvetače in navadne redkvice. Na gredi, kjer so rasle kapusnice ali jih nameravamo tam gojiti prihodnje leto, lahko njuna setev zmoti kolobar in pomaga ohranjati bolezni ter škodljivce iste rastlinske družine.
Sredi oktobra je njuna korist še dodatno omejena zaradi kratkega časa za rast. Če je seme že doma in bo vreme milo, ga lahko uporabimo na primerni gredi, vendar od posevka ne pričakujmo enakega učinka kot pri avgustovski ali zgodnji septembrski setvi.
Spomladi ukrepamo pravočasno
Prezimno rž spomladi odstranimo, ko začne intenzivno rasti, vsekakor pa preden razvije seme. Mlado rast lahko porežemo in pustimo na površini kot zastirko ali jo plitvo vdelamo v zgornjo plast zemlje.
Če bomo sadili večje sadike, denimo paradižnik, bučke ali zelje, imamo več časa za razgradnjo zelene mase. Za zgodnje setve je treba posevek odstraniti prej. Pri načrtovanju pomaga enako vprašanje kot pri jesenskem prekopavanju: kaj tla dejansko potrebujejo? Več o tem smo pisali v prispevku Ali je treba vrt jeseni prekopati? Odgovor ni več tako samoumeven kot nekoč.
Sredi oktobra torej ni več čas za naključno mešanico zelenega gnojenja. Če želimo živ zimski pokrov, izberimo prezimno rž in jo posejmo čim prej. Če bo greda potrebna zgodaj spomladi ali je vreme že prehladno za zanesljiv vznik, jo zaščitimo z zračno organsko zastirko. Obe možnosti sta za tla boljši od več mesecev gole in dežju izpostavljene površine.
