Čeprav se vrt sredi oktobra že umirja, sajenja še ni nujno konec. Dokler tla niso zmrznjena ali razmočena, lahko posadimo številne odporne trajnice. Zemlja je še razmeroma topla, jesenski dež pa rastlinam pomaga, da pred zimo razvijejo prve korenine.
Jesensko sajenje ima tudi praktično prednost. Rastline se ne ukvarjajo več z intenzivno rastjo listov in cvetov, zato lahko več energije usmerijo v koreninski sistem. Ko se spomladi tla ogrejejo, so že pripravljene na novo rast.
Sredi oktobra izbiramo predvsem zdrave, dobro ukoreninjene trajnice v loncih. Rastline z zelo mladimi, nežnimi poganjki in občutljive vrste je varneje pustiti do pomladi.
Potonike
Jesen je eden najboljših časov za sajenje potonik. Potrebujejo sončno lego, rodovitno in dobro odcedno zemljo. Pomembno je, da jih ne posadimo pregloboko, saj lahko sicer več let razvijajo liste, vendar ne zacvetijo.
Očesa oziroma brsti naj bodo prekriti le z nekaj centimetri zemlje. Ker potonike ne marajo pogostega presajanja, jim že na začetku izberemo prostor, kjer bodo lahko ostale več let.
Maslenice
Maslenice so trpežne in primerne tudi za manj izkušene vrtnarje. Dobro prenašajo mraz, različne vrste zemlje in krajša sušna obdobja.
Sadimo jih na sončno ali deloma senčno mesto. Starejše, pregoste šope lahko jeseni tudi razdelimo in tako brez dodatnih stroškov dobimo več novih rastlin.
Hoste
Za senčne in polsenčne dele vrta so dobra izbira hoste oziroma funkije. Najbolje uspevajo v humozni zemlji, ki zadržuje nekaj vlage, vendar voda v njej ne sme zastajati.
Ker hoste jeseni izgubijo nadzemne dele, je koristno mesto sajenja označiti. Tako jih spomladi med urejanjem gredice ne bomo po pomoti poškodovali.
Iskrivke
Iskrivke oziroma hevhere so priljubljene zaradi pisanih listov, ki so lahko zeleni, rdečkasti, oranžni ali skoraj vijoličasti. Primerne so za obrobe, skalnjake in večje posode.
Sadimo jih v odcedno prst na sončni ali polsenčni legi. Njihova sredica ne sme biti zakopana pregloboko, saj lahko v mokri zemlji začne gniti.
Krvomočnice in rman
Odporne vrtne krvomočnice se hitro prilagodijo novemu prostoru in lahko sčasoma ustvarijo goste cvetoče blazine. Večina dobro uspeva na soncu ali v polsenci.
Za sončne in bolj suhe gredice je primeren tudi rman. Ne potrebuje zelo bogate zemlje, pomembno pa je dobro odvajanje vode. Težka in pozimi mokra tla so zanj večja nevarnost kot sam mraz.
Britansko Kraljevo hortikulturno združenje RHS priporoča sajenje trajnic od konca septembra do oktobra, ko so tla vlažna in še dovolj topla za razvoj korenin. Pri težkih glinenih tleh, kjer se pozimi zadržuje voda, je sajenje nekaterih trajnic bolje prestaviti na pomlad.
Po sajenju ne pozabite na vodo
Sadilna jama naj bo nekoliko širša od koreninske grude. Zvite korenine previdno razrahljamo, rastlino postavimo na enako globino, kot je rasla v loncu, zemljo rahlo utrdimo in temeljito zalijemo.
Čeprav je vreme hladnejše, se koreninska gruda ne sme popolnoma izsušiti. Ob suhi jeseni nove zasaditve občasno zalijemo, dokler tla ne začnejo zmrzovati.
Okoli rastline lahko dodamo nekaj centimetrov komposta ali suhe zastirke, vendar z njo ne prekrijemo samega središča. Zastirka ublaži temperaturna nihanja in zmanjšuje nevarnost, da bi izmenično zmrzovanje in odtajanje slabo ukoreninjeno rastlino privzdignilo iz zemlje.
Če je napovedana skorajšnja močnejša slana, so tla že zelo hladna ali voda po dežju na gredi zastaja, je bolje počakati do pomladi. Pozno jesensko sajenje je uspešno predvsem takrat, ko imajo korenine pred pravo zimo še nekaj časa za prilagoditev.
