December je mesec druženja, obiskov in prazničnih obrokov, ki so pogosto bogatejši kot sicer. Na Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem opozarjajo, da hrana v prazničnem času ne bi smela postati sredstvo za nadzor, kaznovanje ali tolažbo v stresnih situacijah. „Hrana naj predstavlja užitek, hkrati pa naj odraža spoštovanje do lastne kulturne dediščine,“ poudarjajo, pri tem pa izpostavljajo pomen zmernosti in zavedanja vpliva prehranskih izbir na zdravje in počutje.
Po njihovih navedbah je prav v prazničnem obdobju smiselno ohranjati ravnovesje med uživanjem hrane in telesno dejavnostjo. Redno gibanje namreč prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu počutju ter pomaga ublažiti učinke bolj kaloričnih obrokov. „Ker današnji prazniki pogosto vključujejo pretirano potrošniško in kulinarično dimenzijo, je prav, da se zavemo skromnosti svojih dejanskih potreb,“ so dodali.
Na NIJZ izpostavljajo, da so prazniki lahko tudi priložnost za drugačen pristop k prehrani. V ospredje postavljajo rastlinske obroke in uporabo lokalnih ter sezonskih sestavin, kot so buče, zelje, korenovke in stročnice. „Z vključevanjem zelenjavnih pit, lečinih polpetov, polnjenih paprik in različnih kaš lahko pripravimo okusne in hranljive obroke,“ navajajo, pri čemer poudarjajo, da so takšne jedi dober vir rastlinskih beljakovin in zaščitnih hranil.
Po njihovih ocenah ima takšen način prehranjevanja dvojni učinek: pozitivno vpliva na zdravje posameznika in hkrati zmanjšuje obremenitve okolja. Ob tem opozarjajo, da pretirano kalorična prehrana, ki temelji predvsem na mesnih jedeh in sladkih priboljških, dolgoročno povečuje tveganja za zdravje.
Pretiravanje in njegove posledice
Strokovnjaki opozarjajo, da posamezni „praznični prekrški“ niso problematični, težave pa lahko nastanejo ob večdnevnem prenajedanju in pogostem uživanju mastnih ter sladkih jedi. Med najbolj obremenjujoča živila uvrščajo ocvrto hrano, mastne mesne izdelke, prekajene izdelke in alkoholne pijače. „Vsakršno pretiravanje lahko neugodno vpliva na počutje, razpoloženje in storilnost, slabša pa je tudi podpora imunskemu sistemu,“ poudarjajo.
Kot pogoste kratkotrajne težave navajajo napenjanje, zaprtje in zgago, ki običajno minejo brez zapletov. V takih primerih priporočajo enostavne ukrepe, kot je zadostna hidracija, uživanje lažjih juh ter več vlaknin in gibanja.
Posebej opozarjajo tudi na tveganje povečanja telesne mase. Po podatkih raziskav se posamezniki v decembrskem obdobju v povprečju zredijo za približno 1 kilogram, pri nekaterih tudi več. „Ker se pridobljena telesna masa težko izgublja, lahko vsakoletni prazniki dolgoročno pomenijo tudi 10 kilogramov ali več dodatne teže,“ opozarjajo in dodajajo, da je zato smiselno obroke uravnotežiti z več zelenjave, sadja in polnovrednih žit ter omejiti alkohol.
Tradicionalne jedi v bolj uravnoteženi obliki
Na inštitutu poudarjajo, da tradicionalnih prazničnih jedi ni treba povsem opustiti, mogoče pa jih je pripraviti nekoliko bolj zmerno. Pri peki peciva svetujejo manj sladkorja in maščob ter delno nadomeščanje živalskih maščob z rastlinskimi olji, kot je repično olje. Ob tem opozarjajo, da so kokosova in palmina maščoba ter kakavovo maslo sicer priljubljeni, a zelo bogati z nasičenimi maščobnimi kislinami.
Pri glavnih jedeh priporočajo zmerno uživanje mesa, izbiro manj mastnih kosov ter pogostejše vključevanje rib, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami in vitaminom D. „Približno polovico krožnika naj predstavljata zelenjava in sadje,“ navajajo, saj to prispeva k energijsko uravnoteženemu obroku in boljšemu občutku sitosti.
Gibanje kot del prazničnega vsakdana
Poleg prehrane na NIJZ poudarjajo tudi pomen telesne dejavnosti. Prazniki po njihovih besedah niso čas za stroge režime, temveč priložnost za lahkotno gibanje. Sprehodi po praznično okrašenih mestih, pohodi v naravi, ples doma ali igre na prostem so preprosti načini, kako ostati aktiven.
„Telesna dejavnost med prazniki je darilo, ki ga podarjamo sami sebi,“ izpostavljajo, saj pozitivno vpliva tako na telesno kondicijo kot na duševno ravnovesje ter pomaga ohranjati energijo tudi v bolj umirjenem decembrskem ritmu.
Skupni obroki in pomen druženja
Na inštitutu še poudarjajo pomen skupnih družinskih obrokov, ki krepijo povezanost in občutek pripadnosti. Študije po njihovih navedbah kažejo, da imajo takšni obroki pozitiven vpliv na duševno zdravje, zmanjšujejo stres in spodbujajo hvaležnost. Praznični čas je zato priložnost, da se družine zavestno umirijo, odložijo vsakodnevne motnje in več časa namenijo drug drugemu.
Kot zanimivost strokovnjaki omenjajo tudi satirične medicinske analize lika Božička, ki opozarjajo na tveganja pretiranega prehranjevanja, pomanjkanja spanja in stresa. Ob tem poudarjajo, da gre za humorne in simbolične razmisleke, katerih namen je opozoriti na pomen uravnotežene prehrane, zmernosti in zdravih življenjskih navad, ne pa za dejansko zdravstveno oceno izmišljenega lika.
Foto: Pexels
