Premier Janez Janša si prizadeva za davčno razbremenitev dela, ki bi zaposlenim prinesla višje neto plače. Del ukrepov je že v razvojnem zakonu, o katerem bodo volivci zaradi sindikalne zahteve 6. decembra odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu. “Obstaja neko upanje, da bomo prišli do teh sprememb in da bo to neka skupna odločitev,” je dejal premier.
Janša je v državnem zboru odgovarjal na poslansko vprašanje Ive Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Zanimalo jo je, ali vlada načrtuje zvišanje splošne dohodninske olajšave oziroma druge ukrepe, s katerimi bi zvišali neto plače vseh zaposlenih.
Dimic je pri tem izpostavila zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Njegovo uveljavitev so z referendumsko pobudo zadržali sindikati, zato bodo o njem na referendumu odločali volivci, poroča STA.
Janša: Zaposleni s povprečno plačo je izgubil 2500 evrov
Janša je spomnil na dohodninske spremembe, ki jih je sprejela njegova prejšnja vlada, naslednja vlada pa je njihovo postopno uveljavitev ustavila.
“V prejšnjem mandatu je bila naša mini davčna reforma zaustavljena na polovici in nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2500 evrov, gospodarstvo je izgubilo ali pa ni dobilo dela konkurenčne prednosti,” je dejal.
V parlamentarnem postopku je tudi opozicijski predlog zakona, ki ga je po njegovih besedah mogoče ustrezno dopolniti. Konkretne višine morebitne olajšave Janša še ni želel napovedati, saj strateški svet za gospodarstvo končuje pripravo predlogov davčne reforme. Tem bodo sledili strokovni izračuni.
Premier je opozoril na povezavo med razvojno kapico in višjo splošno dohodninsko olajšavo, saj oba ukrepa zmanjšujeta obremenitev dela.
“Prevelika obremenitev dela je ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije,” je poudaril.
“Razvojna kapica omogoča višje plače”
Po Janševih besedah v Sloveniji niso vse plače obremenjene enako. Nizko plačano delo je še konkurenčno, zaradi česar v državo prihajajo dejavnosti z nižjimi plačami in nižjo dodano vrednostjo. Pri srednjih in višjih plačah pa davčna in prispevkovna obremenitev hitro postane previsoka.
Zaradi takšne strukture Slovenijo po njegovih besedah dohiteva Hrvaška.
“Tako razvojna kapica omogoča razvoj, višje plače in višjo blaginjo za vse. Da ustvarjamo neko okolje, kjer bo vedno več ljudi lahko bogatih, kjer bodo pošteno plačani,” je povedal Janša.
Kritičen je bil do kampanje nasprotnikov razvojnega zakona, ki se osredotoča predvsem na kapico pri socialnih prispevkih. Kot je dejal, gre za zakon, ki bo sedanji generaciji ter njenim otrokom in vnukom omogočil, da bodo lahko postali premožni, ne pa da bodo bogati le tisti, ki so predlagali referendum.
Zakon bi omogočil tudi cenejše energente
Janša verjame, da bodo volivci razvojni zakon na decembrskem referendumu podprli. Zakon poleg davčnih razbremenitev vsebuje možnost, da se za devet mesecev zniža davek na del energentov. Takšen ukrep bi lahko po premierjevih besedah na končno ceno vplival za približno deset odstotkov.
“Tisti, ki se pritožuje nad položnicami, mora znati povezati to ceno, ki jo plača za energijo, z nekim ukrepom, ki je blokiran. Imamo najmanj dva meseca zamude,” je opozoril.
Če bo zakon decembra uveljavljen, bo veljal le za naprej. Ljudje bodo zato po njegovih besedah v vmesnem času iz svojih žepov plačevali denar, ki ga sicer ne bi bilo treba.
Premier je ob tem napovedal zahtevno zimo. Vlada želi zato uporabiti ves razpoložljivi manevrski prostor, da bi stabilizirala cene energije in jih ohranila na čim nižji ravni. Visoke cene energentov so bile tudi ena osrednjih tem nedavnega vrha Evropske unije v Bruslju.
