Edina realna podlaga za blaginjo je gospodarska rast, je na Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poudaril predsednik vlade Janez Janša. Za stabilno poslovno okolje po njegovih besedah ni treba “odkriti Amerike”, temveč so potrebni zdrava pamet, stabilna davčna politika, odprava birokracije in sprememba volilnega sistema.
Premier Janša je ocenil, da se mora Slovenija “znebiti raznih iluzij”, da bo že priprava nove strategije rešila gospodarske in razvojne težave.
“Jaz mislim, da je tega preveč,” je dejal. Spomnil je, da se je Slovenija do leta 2008 hitro razvijala in bila med novimi članicami EU prava gazela, poroča STA.
“Nadoknadili smo zaostanek za mnogimi in prišli na 91 odstotkov evropskega povprečja. Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so pozneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija,” je opozoril.
Davčno sidro za večjo stabilnost
Premier je ocenil, da Slovenija ni znala dovolj dobro izkoristiti enega največjih bogastev Evropske unije – različnih uspešnih praks držav članic.
“Niso vse v eni državi, je pa v vsaki nek sistem, ki dobro deluje. Naša zamuda je, da iz te zakladnice nismo črpali, bolj smo iz tiste, kjer se povečuje birokracija,” je dejal.
Med ključnimi ukrepi je izpostavil uvedbo davčnega sidra. Z njim bi omejili delež bruto domačega proizvoda, ki ga lahko država z davki in drugimi obremenitvami vzame prebivalstvu in gospodarstvu.
“Če bi ga omejili že na sedanji delež, ki je velik, bi bila to velika zmaga in bi prispevala k stabilnosti,” je poudaril.
Poslovna stabilnost je po njegovih besedah povezana tudi s politično stabilnostjo. Opozoril je, da se davčne stopnje ne morejo nenehno spreminjati glede na sestavo vlade.
“Ne moremo v enem mandatu spremeniti ali dvigniti 14 davčnih stopenj, potem to nekoliko popraviti, zatem pa pride drugi mandat,” je dejal.
Janša za spremembo volilnega sistema
Kot eno od rešitev je navedel spremembo volilnega sistema. Sedanji sistem po njegovi oceni drobi glasove ter vodi v koalicije in kompromise, ki so pogosto preveliki.
“Potrebovali bi večinski volilni sistem, ki prinese resno stabilnost, ali pa vsaj kombiniran volilni sistem. To bi privedlo do stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjala za tisto, kar je naredila,” je poudaril.
Janša je gospodarstvenikom dejal tudi, da imajo veliko dejansko moč, ki pa se ne izraža dovolj in je bila utišana brez večjih protestov.
“Slovenija je edina država, ki jo poznam v EU, kjer zasebno podjetje ne more transparentno prispevati k volilni kampanji politične opcije, za katero meni, da bo dobra za gospodarstvo. To je bilo mogoče do leta 2014, nato pa je bila ta možnost odvzeta,” je dejal.
Ob tem je opozoril, da na drugi strani obstaja možnost neomejenega financiranja različnih nevladnih organizacij, tudi iz tujine in brez ustreznega nadzora.
“Ne gre za interventni, ampak razvojni zakon”
Premier je izpostavil tudi pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Po njegovih besedah pravzaprav ne gre za interventni, temveč za razvojni zakon, v katerem je združenih več rešitev za hitrejši razvoj države.
“Nekateri so rekli, zakaj niste predlagali 20 zakonov, saj potem referenduma morda ne bi bilo. Slovenija ima med 22.000 in 24.000 predpisov, uredb in pravilnikov, ki veljajo na državni ravni, kar je desetkrat več, kot smo jih imeli ob osamosvojitvi,” je dejal.
Kot je sklenil, vseh predpisov ni mogoče spreminjati posamezno, saj bi takšen postopek trajal “tisočletje”.
