Država je konec leta zdrsnila v 699 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je še leto prej v istem obdobju beležila presežek. Po obdobju presežka je sektor država v zadnjem četrtletju 2025 zdrsnil v primanjkljaj, ki je dosegel 3,8 odstotka BDP.
Gre za opazen preobrat: v istem obdobju leto prej je država še beležila 17 milijonov evrov presežka. Tokrat pa so izdatki rasli bistveno hitreje kot prihodki – razlika v dinamiki rasti je znašala 8,6 odstotne točke.
Na drugi strani dolg ostaja pod nadzorom. Skupni konsolidirani bruto dolg države se je ob koncu četrtletja znižal na 46.324 milijonov evrov oziroma 65,7 odstotka BDP, kar je 723 milijonov evrov manj kot četrtletje prej, kažejo podatki SURS-a.
Prihodki še vedno rastejo, a počasneje
Država je v zadnjem četrtletju ustvarila 8.991 milijonov evrov prihodkov, kar je 675 milijonov evrov več kot leto prej oziroma rast v višini 8,1 odstotka.
Rast prihodkov se nadaljuje že dvajseto četrtletje zapored, vendar tempo ne dohaja več izdatkov.
Največji prispevek k rasti so tudi tokrat imeli socialni prispevki, ki so se povečali za 306 milijonov evrov oziroma 10,1 odstotka. Opazno so zrasli tudi prihodki od transferjev kapitala, in sicer za 114 milijonov evrov oziroma 64,7 odstotka.
Davčni prihodki so se povečali za 177 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka, pri čemer so največ prispevali davki na proizvodnjo in uvoz (+103 milijone evrov).
Izrazit padec pa je bil pri prihodkih od obresti, ki so se zmanjšali za 41 milijonov evrov oziroma 36,8 odstotka.
Izdatki pospešili – predvsem sociala in plače
Na strani odhodkov je slika bistveno bolj dinamična.
Skupni izdatki države so dosegli 9.691 milijonov evrov, kar pomeni skok za 1.392 milijonov evrov oziroma 16,8 odstotka glede na leto prej.
Največji pritisk so ustvarila socialna nadomestila v denarju in naravi, ki so se povečala za 391 milijonov evrov oziroma 12,5 odstotka.
Pomemben del rasti predstavljajo tudi sredstva za zaposlene, ki so narasla za 346 milijonov evrov oziroma 17,7 odstotka.
Investicije so prav tako pospešile – izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se povečali za 276 milijonov evrov oziroma 28,8 odstotka.
Rast beležijo tudi izdatki za obresti, ki so se povečali za 24 milijonov evrov oziroma 12,4 odstotka.
Dolg se je znižal, največ na ravni države
Kljub povečanim izdatkom se je skupni dolg države v zadnjem četrtletju nekoliko zmanjšal.
Na centralni ravni je dolg znašal 45.326 milijonov evrov oziroma 64,3 odstotka BDP, na lokalni ravni 1.296 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, medtem ko skladi socialne varnosti ob koncu obdobja niso imeli dolga.
Znižanje dolga je bilo predvsem posledica zmanjšanja obveznosti iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Primanjkljaj na letni ravni presegel 1,7 milijarde evrov
Na ravni celotnega leta 2025 je primanjkljaj sektorja država znašal 1.749 milijonov evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar pomeni izrazito poslabšanje glede na leto prej. Skupni primanjkljaj je bil nominalno za 1.155 milijonov evrov višji kot v letu 2024.
Največji del primanjkljaja je ustvarila centralna država (1.686 milijonov evrov), manjši del lokalna raven (80 milijonov evrov), medtem ko so skladi socialne varnosti ustvarili presežek v višini 17 milijonov evrov.
Bruto dolg sektorja država je ob koncu leta dosegel 46.324 milijonov evrov oziroma 65,7 odstotka BDP. Nominalno se je dolg v primerjavi z letom 2024 povečal za 1.569 milijonov evrov, vendar se je glede na velikost gospodarstva rahlo znižal.
