Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo odločitev, da je nekdanji minister za finance Andrej Šircelj kršil pravila glede nasprotja interesov. S tem je pravnomočno zaključilo prekrškovni postopek, ki ga je konec leta 2023 uvedla Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
KPK je že v svoji odločbi ugotovila, da bi se moral Šircelj izločiti iz odločanja o lastni vlogi za izplačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Kot član komisije vlade za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI) se na dopisni seji maja 2022 ni izločil, čeprav je šlo za odločanje o njegovi lastni pravici.
Okrajno sodišče je njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo že avgusta 2025, višje sodišče pa je februarja letos to odločitev potrdilo. S tem je postopek, v katerem je KPK izrekla globo 400 evrov, dokončno zaključen.
Sodišče: izločitev bi bila nujna
Višje sodišče je pritrdilo stališču KPK, da je šlo za jasno nasprotje interesov. Šircelj bi moral po ugotovitvah sodišča prenehati sodelovati pri obravnavi te točke, se izločiti iz postopka in o tem tudi pisno obvestiti predsednika KAZI.
Sodišče je posebej izpostavilo, da odsotnost na dopisni seji ne pomeni izločitve. Po poslovniku vlade se namreč šteje, da član glasuje za sprejem gradiva, če se izrecno ne opredeli drugače. V konkretnem primeru nobeden od članov ni glasoval, sklepi pa so bili vseeno potrjeni.
KPK ob tem poudarja, da je dosledno izogibanje nasprotju interesov temelj za zaupanje v institucije. Sodišče je v sodbi zapisalo, da se od funkcionarjev, še posebej ministrov, pričakuje „posebna občutljivost“ za takšne situacije.
KPK opozarja tudi na sistemske težave
KPK je postopek začela na podlagi prijave iz leta 2022, ob tem pa je zaznala širša tveganja pri odločanju vlade na dopisnih sejah. Komisija je zato vladi že poslala priporočila za večjo transparentnost.
Na problematičnost takšnega odločanja je opozorilo tudi sodišče, ki je zapisalo, da postopki na dopisnih sejah, kot jih določa poslovnik vlade, niso dovolj transparentni.
Več postopkov še odprtih
KPK je leta 2023 sprožila postopke proti devetim ministrom takratne vlade. En primer je bil ustavljen, trije so bili pravnomočno zaključeni že v letih 2023 in 2024.
Primer Širclja je prvi iz skupine postopkov, ki so se zaključili po sodni poti. V preostalih štirih primerih so odločitve sodišča različne – v dveh primerih je bila odločitev KPK potrjena, v dveh pa odpravljena.
V nekaterih zadevah so bile že vložene pritožbe na višje sodišče, v enem primeru pa rok za pritožbo še ni potekel.
