Prof. Igor Ogorevc: Intersticij in želodec – kje se kronično vnetje rado začne

prof. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja [Foto: Polona Avanzo]

Prof. Igor Ogorevc v tokratni kolumni usmerja pozornost k manj vidnemu, a ključnemu prostoru v telesu – intersticiju. Izhodišče razmisleka je preprosto, a pogosto spregledano: kronična vnetja se redko začnejo tam, kjer jih opazimo, temveč v pogojih, ki jih ustvarjajo pretočnost tkiv, prebavna učinkovitost in notranje ravnovesje. Prav razumevanje te “nevidne” podlage po njegovem mnenju odpira drugačen pogled na vztrajna vnetna stanja in njihovo ponavljanje.

Ko govorimo o kroničnih vnetjih, jih običajno iščemo “v organu”: na koži, v črevesju, v sklepih, v dihalih. A velik del zgodbe se pogosto začne prej – v tkivu med celicami. V prostoru, ki mu rečemo intersticij.

Najbolj razumljiva slika je ta: kri je avtocesta, celice so hiše, intersticij pa je ulica in dvorišče med hišami.

Po tej “ulici” pridejo do celic kisik in hranila, po njej se odpeljejo presnovni odpadki, po njej se premika tekočina in razporeja toplota. In prav tam se odvije osnovni vnetni scenarij: kapilare postanejo bolj prepustne, tekočina preide v tkivo, pridejo imunske celice, v intersticiju se kopičijo vnetni signali. Vnetje se v svojem najbolj “telesnem” smislu začne kot dogodek v tkivu – v prostoru med celicami.

Zakaj je to pomembno pri kroniki?

Ker se kronika pogosto ohranja, kadar je “teren” nepretočen: zastajanje tekočin, slabši limfni odtok, slabša mikrocirkulacija. Dražljaji se zadržujejo dlje, tkivo postane reaktivno, in izbruhi se radi ponavljajo – tudi če jih začasno umirimo.

Kako se to kaže v diagnozah?

Seveda ima vsaka diagnoza svoje vzroke in sprožilce. Vseeno pa kronično vnetno ozadje pogosto spremlja stanja, kot so:

– kronična urtikarija (koprivnica), atopijski dermatitis/ekcem, rozacea,

– psoriaza (luskavica),

– kronični rinosinusitis in ponavljajoča vnetja dihal, pri nekaterih tudi astma,

– vnetne prebavne težave (pri določenih ljudeh tudi kronične črevesne bolezni),

– vnetne sklepne bolezni (npr. revmatoidni artritis),

– nekatere oblike kronične bolečine in migrene.

Skupni imenovalec v praksi pogosto ni ena “čarobna” snov, temveč pogoji, v katerih se tkivo težko umiri: slab pretok, zastajanje, preobremenjen živčni sistem in ponavljajoči se sprožilci.

Zakaj v tej zgodbi izpostavim želodec?

Ker želodčna kislina ni “napaka”, ampak ključni fiziološki filter. Ko je kisline premalo ali je želodec kronično preobremenjen (neurejen ritem, prenajedanje, veliko sladkorja/alkohola, stres), se lahko sproži veriga: slabša razgradnja beljakovin, več draženja nižje v prebavi, spremembe mikrobioma, slabše izkoriščanje nekaterih hranil – in več sistemske reaktivnosti. To se pogosto “zapiše” v teren: večja vnetna občutljivost, slabša pretočnost in lažji ponovni izbruh.

Kje je težava v klasičnem procesu zdravljenja?

Sodobna medicina je izjemna pri diagnostiki in pri akutnih, nevarnih stanjih. Pri kroničnih težavah pa je fokus pogosto na simptomu ali posameznem organu, manj pa na osnovnih pogojih “terena”: pretočnosti intersticija, limfnega odtoka, mikrocirkulacije, termoregulacije ter na dnevnih sprožilcih (spanje, stres, prehranski ritem). Če se teren ne spremeni, se vzorec rad vrača.

Na Planetu zdravja zato pri ljudeh s ponavljajočimi se vnetnimi težavami posebej učimo in v praksi dosledno upoštevamo to izhodišče: poleg lokalnih ukrepov je treba izboljšati tudi “ulico med hišami” (intersticij) in vhod v prebavno verigo (želodec). Ne kot agresivna reklama, ampak kot preverjena logika iz dela z ljudmi: trajnejši premiki se pogosto začnejo šele, ko se izboljšajo osnovni pogoji v tkivih.

Kaj to pomeni za vas – tri vprašanja, ki odprejo pravo smer:

1. Imam znake zastajanja? (otekanje, napetost, “težke noge”, jutranja zabuhlost)

2. Imam znake obremenjenega želodca? (hitro sitost, napihnjenost, spahovanje, občutek teže, pekoč občutek)

3. Se moje vnetne težave poslabšajo ob stresu in neurejenem ritmu?

In tu je bistvo: ko pri ponavljajočih se vnetjih ne urejamo samo posledice, ampak izboljšamo osnovne pogoje – pretočnost intersticija in zdrav, učinkovit želodec – v praksi pogosto naredimo najpomembnejše: odstranjujemo vzrok ali vsaj bistven del vzroka. S tem ne obljubljamo čudežev, ampak močno zmanjšamo verjetnost, da se v telesu znova ustvarijo isti pogoji, zaradi katerih se vnetje ponovi. Kronika se namreč najraje vrača tja, kjer je teren ostal enak.

prof. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja

(Opomba: besedilo je informativno. Pri hudih ali dolgotrajnih simptomih je potreben pregled pri zdravniku.)