Prof. Igor Ogorevc v tokratni kolumni opozarja, da vprašanje zdravja kože presega iskanje popolne kreme ali hitrega lokalnega posega. Kronične kožne težave razume kot posledico neravnovesij v notranjih procesih, ki se na površini pokažejo šele pozneje. Pogled, ki se premika od simptomov k vzrokom, postavlja kožo nazaj v kontekst celotnega organizma in odpira razpravo o tem, zakaj dermatološka diagnostika pogosto potrebuje podporo sistemskega pristopa.
Koža ni “ovoj” telesa. Koža je živi regulator: čuti, hladi, greje, diha, izloča, komunicira z živčnim in imunskim sistemom. In ko se na koži nekaj vztrajno ponavlja, ti telo pogosto ne govori: “Nimaš prave kreme.”
Telo ti govori: “Nekaj v notranjem ravnovesju ni urejeno.”
Akutno: hitro ukrepanje. Kronično: zanka, ki se vrača.
Ko se koža nenadoma vname, zagnoji, zateče, srbi do norosti ali dobiš nenaden izbruh – je lokalna pomoč nujna. Takrat je dermatologija nepogrešljiva: da se stanje hitro umiri, da ne pride do zapletov, da se diagnoza postavi pravilno.
Pri kroničnih stanjih pa se dogaja nekaj drugega: simptom se umiri, potem se vrne.
In to ni “nesreča”. To je vzorec.
Kronična kožna težava je pogosto kot alarm v avtu: če ga utišaš, avto ni nujno popravljen.
Zakaj? Ker koža raste od znotraj navzven. To ni metafora. To je biologija.
Koža se ne “zdravi” od površine navzdol. Koža se obnavlja iz globljih plasti proti površini. Zato je dolgoročno stanje kože posledica tega, kar se dogaja v sistemu:
• v mikrocirkulaciji in limfi,
• v presnovi,
• v živčnem tonusu (stres, spanje),
• v vnetnem ozadju,
• v tem, kako telo prenaša obremenitve iz okolja (prehrana, toksini, dražilci, kozmetika, detergenti).
Zato tudi najboljša krema pogosto deluje samo toliko, kolikor časa uspe “zgladiti površino”. Vzorec pa ostane.
Kaj pomeni sistemski pristop (brez filozofiranja)
Sistemski pristop ni “alternativa proti medicini”. Je širši pogled, ki kožo postavi nazaj v celoto.
Pri kroničnih težavah je cilj:
• ne samo pomiriti izbruha,
• ampak odstraniti pogoje, v katerih se izbruh sploh ustvarja.
To pogosto vključuje tri stvari hkrati:
1. lokalno umiritev (da se koža ne uničuje naprej),
2. odkrivanje sprožilcev (kaj vedno znova “vžge” sistem),
3. obnovo notranjih pogojev (spalni ritem, stres, prehranski vzorci, gibanje, hidracija/elektroliti, termoregulacija, stanje črevesja…).
Takšen način razmišljanja in dela uporabljamo tudi na Planetu zdravja: kožo obravnavamo kot del celote – in šele nato izberemo, kaj je za posameznika smiselno lokalno, prehransko in življenjsko.
Najbolj iskreno sporočilo bralcu
Dermatolog ti lahko ogromno pomaga – posebej, ko je stanje akutno ali nevarno.
Pri kroniki pa je pogosto premalo, če vse ostane samo pri lokalnem: ker to redko spremeni vzrok, ki kožo “hrani” od znotraj.
In tu je osrednja misel te kolumne: Koža raste od znotraj navzven. Zato se tudi trajno umiri samo od znotraj navzven.
10 praktičnih vprašanj, ki si jih zastavi (in si nanje res pošteno odgovori)
1. Kdaj se je težava prvič začela – in kaj se je takrat spremenilo v življenju? (stres, služba, selitev, prehrana, odnosi, bolezen)
2. Kaj je moj “najbolj zanesljiv sprožilec”? (sladkor, alkohol, mlečno, gluten, mraz, vročina, potenje, kozmetika, detergent, prah, stres)
3. Ali se mi koža izboljša na dopustu ali ob vikendih? Če ja: to je znak, da je v ozadju sistemski stresni faktor.
4. Kako spim zadnjih 30 dni? (ure, kakovost, prebujanja) Koža slabo prenaša kronično neprespanost.
5. Kako hitro se razdražim in kako hitro se “umirim”? Živčni sistem in koža sta povezani – in kronični stres se pogosto najprej vidi na koži.
6. Kako reagiram na toploto in mraz? (mrzle roke/stopala, pregrevanje, potenje) Termoregulacija je pogosto spregledan del zgodbe.
7. Kaj vsak dan dajem na kožo in s čim jo umivam? (dišave, eterična olja, kisline, “aktivne” sestavine, agresivni čistilci) Manj je pogosto več.
8. Ali je moja težava res “samo koža” – ali imam še kaj drugega? (utrujenost, prebava, glavoboli, bolečine, nihanja razpoloženja)
9. Ali se stanje izboljša, ko začnem urejati prehranski ritem? (redno, manj sladkorja, več beljakovin/maščob, manj “grickanja”)
10. Kaj je moj cilj: ‘da danes izgleda bolje’ ali ‘da se v 6 mesecih ne vrača’? Odgovor določi strategijo.
Zaključek
Če imaš kronično kožno težavo, ne išči še ene “čudežne” kreme kot naslednjega poskusa.
Vprašaj se, kateri notranji pogoji so postali takšni, da koža ne more več ostati mirna.
Koža raste od znotraj navzven.
In ko to enkrat zares razumeš, se spremeni vse: nega, terapija, pričakovanja – in rezultati.
prof. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja
[Foto: Polona Avanzo]
