Rusija je letos po Severni morski poti v Azijo poslala že približno 20 milijonov sodčkov nafte, kar je skoraj 50 odstotkov več kot v celotni lanski plovni sezoni. Arktična pot, ki je bila zaradi ledu, visokih stroškov in zahtevne plovbe dolgo manj privlačna, je ob motnjah na tradicionalnih pomorskih koridorjih postala cenejša in za Moskvo tudi politično varnejša možnost.
Izvoz ruske nafte po Severni morski poti se je začel julija, do sredine oktobra pa je po tem koridorju proti azijskim kupcem odplulo že približno 20 milijonov sodčkov. Podatke trgovcev in ladijskega prometa je preveril Reuters.
V celotni plovni sezoni leta 2025 je Rusija po isti poti izvozila okoli 13 milijonov sodčkov nafte. Do konca letošnje sezone bi lahko azijskim kupcem dobavila še dodatnih od pet do deset milijonov sodčkov.
Skupni letošnji izvoz bi tako lahko dosegel od 25 do 30 milijonov sodčkov oziroma približno dvakrat več kot lani.
Pot po Arktiki skrajša plovbo proti Aziji
Severna morska pot poteka vzdolž severne obale Rusije skozi Arktični ocean. Povezuje Barentsovo, Karsko, Laptevsko, Vzhodnosibirsko in Čukotsko morje ter se nadaljuje proti Beringovi ožini.
Približno 5600 kilometrov dolg prometni koridor omogoča povezavo ruskih severnih pristanišč z azijskimi trgi. Pot od ruskih pristanišč do Kitajske lahko v primerjavi s plovbo skozi Sueški prekop skrajša za približno dva tedna.
Toda arktična plovba ima tudi pomembne omejitve. Mogoča je predvsem v delu leta, ladje pa pogosto potrebujejo pomoč ledolomilcev. Prisotna so tudi tveganja zaradi hitro spreminjajočega se vremena, ledu, pomanjkljive pristaniške infrastrukture in nevarnosti morebitnih nesreč v občutljivem arktičnem okolju.
Običajne poti postajajo dražje in nevarnejše
Severna morska pot je postala privlačnejša zaradi motenj v Rdečem in Črnem morju ter Hormuški ožini. Vojne, napadi na trgovske ladje in druga varnostna tveganja so močno zvišali stroške prevoza in zavarovanja tankerjev.
Po navedbah trgovcev so se prevoznine dvignile na rekordne ravni. V takšnih razmerah je za nekatere ruske tankerje postala celo plovba po Arktiki s pomočjo ledolomilcev cenejša od običajne poti proti Aziji skozi Rdeče morje in Sueški prekop.
Za Rusijo ima pot še eno pomembno prednost. Ladjam ni treba pluti skozi evropske vode, kjer jim zaradi sankcij, neustreznega zavarovanja ali drugih kršitev grozijo pregledi in zasegi.
Severno morsko pot upravlja rusko državno podjetje Rosatom, ki upravlja tudi floto jedrskih ledolomilcev.
Gazprom Neft in Rosneft povečujeta dejavnosti
Rusko energetsko podjetje Gazprom Neft namerava letos prevoz nafte po Severni morski poti povečati za približno 35 odstotkov, je napovedal njegov izvršni direktor Aleksander Djukov.
Dodatne količine naj bi zagotovil tudi Rosneft, ki je septembra začel komercialni izvoz iz velikega arktičnega projekta Vostok Oil. Moskva na projekt računa kot na enega prihodnjih pomembnih virov ruske proizvodnje in izvoza nafte.
Arktična pot bi lahko zaradi novih nahajališč dobila še večji pomen, saj je predvideno, da bo pomemben del nafte iz projekta Vostok Oil namenjen azijskim kupcem.
Po Arktiki tudi vse več ruskega plina
Rusija po Severni morski poti ne prevaža le nafte, ampak tudi utekočinjeni zemeljski plin in drugo blago. Letos se pričakuje tudi izrazito povečanje dobav LNG.
Največji ruski proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina Novatek širi floto za svoje arktične projekte. Podjetje naj bi kupovalo najmanj dva tankerja razreda Arc4, prilagojena plovbi po delno zamrznjenih morjih.
Rusija želi koridor postopoma odpreti tudi za redni kontejnerski promet. Rosatom je avgusta sporočil, da kitajsko podjetje Sea Legend Shipping pripravlja prvo redno kontejnersko linijo po Severni morski poti.
Južnokorejska kontejnerska ladja PanStar Acro je v začetku oktobra končala povratno pot med Azijo in Evropo po Arktiki. Šlo je za prvo takšno plovbo južnokorejskega plovila po približno desetih letih.
Vladimir Putin želi do leta 2030 podvojiti promet
Ruski predsednik Vladimir Putin pričakuje, da se bo letna količina tovora na Severni morski poti do konca leta 2030 povečala na približno 70 milijonov ton.
Moskva želi arktični koridor razviti v strateško prometno povezavo med Rusijo in Azijo ter tako zmanjšati odvisnost od poti, ki potekajo skozi evropske vode ali varnostno izpostavljena območja.
Sedanji porast izvoza nafte kaže, da Severna morska pot ni več le dolgoročni ruski projekt. Zaradi vojn, visokih prevoznin in sankcij postaja vse pomembnejši del dejanskega ruskega energetskega izvoza proti Aziji.
