Slovenski nepremičninski trg se je v prvi polovici leta 2026 ponovno okrepil. Povečala sta se število kupoprodajnih poslov in njihova skupna vrednost, rast cen pa se je še pospešila. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič presegla 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani pa 5600 evrov, kaže polletno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu, ki ga je danes objavila Geodetska uprava Republike Slovenije.
Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se v prvem polletju v primerjavi z drugo polovico leta 2025 zvišale za osem odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke. S tem so dosegle nove rekordne vrednosti.
Po lanskem padcu ponovno več prodaj
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvi polovici letošnjega leta povečalo za tri odstotke. V drugi polovici leta 2025 se je število poslov zmanjšalo za osem odstotkov.
Dogajanje na trgu je bilo v zadnjih letih precej spremenljivo. V drugi polovici leta 2024 je bilo po treh letih neprekinjenega upadanja zabeleženo najmanjše število transakcij od cenovnega obrata v prvi polovici leta 2015.
V začetku leta 2025 pa je sledila nenadna oživitev. Število transakcij se je takrat povečalo za skoraj 30 odstotkov, nato se je trg ponovno nekoliko umiril.
Najnovejši podatki kažejo, da se je prodaja v prvi polovici leta 2026 znova povečala, vendar precej počasneje kot ob lanskem skoku.
V Ljubljani najvišje cene
Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla 3500 evrov za kvadratni meter.
Najdražja ostaja Ljubljana, kjer je srednja cena prvič presegla 5600 evrov za kvadratni meter. Stanovanje s površino 60 kvadratnih metrov bi bilo ob takšni ceni vredno približno 336.000 evrov, pri čemer na dejansko prodajno ceno vplivajo lokacija, starost, stanje in druge značilnosti nepremičnine.
Geodetska uprava opozarja, da se cene neprekinjeno zvišujejo že od obrata leta 2015. Rast se je po epidemiji covida-19 še pospešila, čeprav je število sklenjenih poslov več let upadalo.
“Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati,” so zapisali na Geodetski upravi.
Omejena ponudba še naprej podpira cene
Nadaljnji rasti cen v prid govorijo visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj. Povpraševanje hkrati podpirajo visoka zaposlenost, rast plač ter razmeroma veliko število in vrednost novih stanovanjskih posojil.
Na drugi strani bi lahko zviševanje obrestnih mer ponovno zmanjšalo število kupoprodajnih poslov.
Na Geodetski upravi pojasnjujejo, da sta se število in obseg novih stanovanjskih posojil v preteklih letih izkazala za enega najpomembnejših dejavnikov plačilno sposobnega povpraševanja.
Če bodo stanovanjska posojila zaradi višjih obrestnih mer postala dražja, bi se lahko število transakcij zmanjšalo, vendar to še ne pomeni tudi padca cen. Omejena ponudba in visoki stroški gradnje namreč še naprej preprečujejo večji obrat na slovenskem nepremičninskem trgu.
