Sara Logar, dipl. dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, v tokratni kolumni nadaljuje temo o fermentaciji – starodavnem procesu, ki hrano ne le ohranja, temveč jo preobrazi v nekaj, kar telesu resnično koristi. Tokrat se osredotoča na to, kako fermentirana živila vplivajo na naše črevesje, prebavo in splošno počutje.
Fermentirana živila ponujajo vrsto zdravstvenih koristi, ki daleč presegajo osnovno hranilno vrednost surovih sestavin. Ena izmed ključnih prednosti uživanja fermentiranih živil je njihova izboljšana prebavljivost in absorpcija hranil.
Med fermentacijo mikroorganizmi delno razgradijo kompleksne ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, kar pomeni, da je hrana že delno ‘predprebavljena’. Zaradi tega so fermentirana živila nežnejša za želodec in lažje prebavljiva, hkrati pa omogočajo, da telo bolje izkoristi hranila, ki jih vsebujejo.
Fermentirana živila tudi aktivno podpirajo črevesni mikrobiom, naš notranji ekosistem, ki ima ključno vlogo pri zdravju in imunskem ravnovesju. Z uživanjem fermentirane hrane v telo vnesemo koristne mikroorganizme, kot so vrste Lactobacillus, Bifidobacterium in druge, ki se lahko pridružijo našemu črevesnemu okolju in pomagajo uravnotežiti mikrobioto. S tem zmanjšujejo prisotnost škodljivih mikrobov, spodbujajo obnovo črevesne sluznice in izboljšujejo prebavno funkcijo.
Poleg tega fermentirana hrana vpliva tudi na imunsko in presnovno zdravje. Med fermentacijo nastajajo postbiotične spojine, kot je butirat, ki nastane pri razgradnji vlaknin. Butirat deluje kot signalna molekula za imunske celice, pomaga zmanjševati vnetja, izboljšuje občutljivost na inzulin ter ščiti pred presnovnimi motnjami in kroničnimi boleznimi. Na ta način fermentirana živila prispevajo k celostnemu zdravju, od črevesja do imunskega sistema.
Niso vsa fermentirana živila enako koristna
Čeprav so fermentirana živila vse bolj priljubljena, niso vsa na trgovinskih policah enako koristna. Mnoga industrijsko pripravljena fermentirana živila so pasterizirana, kar pomeni, da so s segrevanjem uničene žive bakterije, zaradi katerih so ta živila sicer tako dragocena.
Pri nakupu je zato pomembno, da iščemo nepasterizirana, nefiltrirana in nesulfatirana živila, ki vsebujejo žive kulture. Prav tako se izogibajmo izdelkom z dodanimi sladkorji, konzervansi in umetnimi aromami, saj ti zmanjšujejo pozitivne učinke fermentacije.
Se pa fermentacije lahko lotimo tudi sami doma, saj gre za eno izmed najpreprostejših in naravnih kuharskih tehnik, ki ne zahteva posebne opreme ali zapletenih postopkov. Potrebujemo le kakovostne sestavine, čisto posodo, nekaj soli in potrpežljivosti.
Naravni mikroorganizmi, prisotni na zelenjavi, zrnih ali v zraku, opravijo vse drugo. Doma lahko fermentiramo skoraj vsako vrsto zelenjave, od zelja, korenja, redkve in cvetače do repe, čebule ali paprike.
Prav tako lahko pripravimo mlečni kefir, vodni kefir, domač jogurt, kokosov jogurt, kombučo, miso pasto ali kislo testo za kruh. Vsaka fermentacija ima svoj značaj, okus in ritem, a vsem je skupno to, da hrano obogatijo in jo naredijo bolj prebavljivo.
Domača fermentacija
Domača fermentacija nam omogoča popoln nadzor nad postopkom in kakovostjo, brez dodanih konzervansov, sladkorjev ali umetnih dodatkov, ki jih pogosto najdemo v industrijskih izdelkih. Poleg tega ima priprava fermentirane hrane doma tudi terapevtski učinek: upočasni nas, poveže z ritmom narave in nas spomni, da se dobre stvari zgodijo takrat, ko si vzamemo čas. Kozarec domačega kimčija, kefirja ali kokosovega jogurta ni le hrana, je majhna zmaga potrpežljivosti in vračanje k znanju, ki so ga naši predniki poznali že tisočletja.
V času, ko iščemo vedno bolj zapletene rešitve za zdravje, nas fermentirana hrana vrača k preprostosti, k postopku, ki zahteva le čas, toplino in naravne mikroorganizme. Fermentirana živila so lep opomnik, da narava pogosto najbolje ve, kaj naše telo potrebuje.
Fermentirana živila podpirajo črevesni mikrobiom, krepijo imunski sistem, izboljšujejo presnovo in prinašajo notranje ravnovesje. Njihov vpliv sega dlje od prebave: vplivajo na naše razpoloženje, energijo in odpornost na stres.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
