Sara Logar: Počasno življenje kot zdravilo sodobnega časa

Planet zdravja Portal24 Sara Logar Igor Ogorevc Irma OgorevcSara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja [Foto: osebni arhiv]

Ste kdaj imeli občutek, da vam dnevi bežijo, ne da bi jih zares živeli? V naglici sodobnega časa pogosto spregledamo, da ravno počasnost prinaša več jasnosti, miru in zdravja. Sara Logar v tokratni kolumni razmišlja, kako lahko zavestno upočasnjevanje postane naše zdravilo in pot nazaj k sebi.

Živimo v svetu, kjer je hitrost postala norma. Vse mora biti takoj, hrana, delo, informacije, rezultati. Hitro jemo, hitro delamo, hitro se premikamo, a se pri tem vse bolj oddaljujemo od sebe. Telo pa nas ves čas tiho opozarja: utrujenost, pomanjkanje energije, prebavne težave, nemiren spanec, razpršene misli. Mnogi iščejo rešitve v dopolnilih, dietah ali novih metodah, a pogosto pozabijo na najosnovnejše zdravilo, upočasnitev.

Počasno življenje ni lenoba, ampak povabilo, da spet živimo v ritmu narave in svojega telesa, ne v tempu sveta, ki nas žene naprej, še preden sploh zadihamo. To je povratek k ravnovesju, k polnosti življenja, v katerem ni pomembno, koliko naredimo, ampak kako živimo.

Ko si dovolimo ustaviti, se začnejo dogajati stvari, ki jih v naglici ne opazimo. Začutimo telo, prepoznamo utrujenost, poslušamo, kaj nam govori. Upočasnitev aktivira naš parasimpatični živčni sistem, tisti del živčevja, ki skrbi za regeneracijo, prebavo in občutek varnosti. To ni razkošje, temveč biološka potreba.

Ko smo ves čas v stanju stresa in hitrega odzivanja, se telo nikoli zares ne spočije. Raven stresnih hormonov ostaja povišana, kar dolgoročno vpliva na naš imunski sistem, hormonsko ravnovesje in zdravje srca. Počasno življenje je torej način, kako se vračamo k sebi, kako damo telesu priložnost, da opravi tisto, kar zna najbolje: se zdravi, obnavlja in vrača v ravnotežje.

Prehrana in hitrost

Prehrana je eno izmed področij, kjer se vpliv hitrosti najmočneje pokaže. Jemo med delom, stoje ali na poti, pogosto brez zavedanja, kaj sploh jemo. Tak način prehranjevanja vodi v slabšo prebavo, prenajedanje in pomanjkanje energije.

Počasno prehranjevanje pomeni, da si vzamemo čas za obrok, jemo sede, v miru, brez ekranov in motenj. Ko jemo počasi, se aktivirajo prebavni encimi, občutek sitosti pride pravočasno, hrano pa dojemamo kot vir zadovoljstva in hvaležnosti.

Tudi izbira živil je del te filozofije: sezonska, lokalna in preprosto pripravljena hrana. Takšna prehrana nas vrača v stik z naravo in nam pomaga, da telo dobi ravno tisto, kar v določenem letnem času potrebuje. Preprost domač obrok iz osnovnih živil je pogosto največje darilo, ki ga lahko ponudimo svojemu zdravju.

Počasno življenje ne pomeni, da se ne gibamo, pomeni, da se gibamo z zavedanjem. Ni treba, da tekmujemo, dosegamo cilje ali si merimo rezultate. Dovolj je sprehod, nekaj minut raztezanja, hoja po gozdu, joga ali ples v dnevni sobi. Gibanje, ki ga čutimo kot užitek, ne kot obveznost, je tisto, ki zdravi. Zavestno gibanje pomaga sprostiti napetosti, izboljšuje prekrvavitev, spodbuja limfni sistem in prinaša občutek lahkotnosti. In kar je najlepše, telo se začne premikati, ker hoče, ne ker mora.

Preprostost – nova oblika obilja

V svetu, kjer je vsega preveč, informacij, izdelkov, dražljajev, postaja preprostost nova oblika obilja. Poenostavljanje ni odrekanje, temveč osvobajanje. Manj odločitev, manj nepotrebnih stvari, manj obremenitev, to pomeni več prostora za mir, ustvarjalnost in pristne odnose.

Ko poenostavimo svoje okolje in rutine, sprostimo energijo, ki jo lahko namenimo sebi in stvarem, ki nas polnijo. Počasno življenje nas uči, da je manj pogosto res več, in da je v tišini in preprostosti največ modrosti.

Počasno življenje se začne z enim samim vdihom. Z zavedanjem, da smo tukaj, zdaj. Ko se ustavimo, zadihamo globlje, postanemo pozorni na trenutek, stres izgubi moč, telo se sprosti.
Vključevanje majhnih praks čuječnosti, kot so nekaj minut tišine, zapis treh stvari, za katere smo hvaležni, ali kratka meditacija, dokazano vpliva na živčni sistem in raven kortizola. Z vsakim vdihom se vračamo v stik s seboj,  in to je najmočnejše zdravilo, kar jih poznamo.

Počasno življenje nas uči, da zdravje ni cilj, ampak način bivanja. Da ga ne najdemo v popolni prehrani, ampak v odnosu do sebe in časa. Uči nas, da je v redu počivati, jesti počasi, reči “ne”, kadar je preveč, in “da”, kadar čutimo, da telo potrebuje mir. Ko upočasnimo, se povežemo, s telesom, z ljudmi, z naravo, z življenjem. In v tem ritmu, ki diha s svetom, najdemo tisto, kar ves čas iščemo: ravnovesje, zdravje in notranji mir.

Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja

[Foto: osebni arhiv]