Urgentni center Celje vse težje zagotavlja neprekinjeno kadrovsko pokritost. Ker se v dežurno službo ne vključujejo vsi zdravniki iz celjske zdravstvene regije, mora bolnišnica pomanjkanje nadomeščati z lastnimi specialisti. To vpliva tudi na izvajanje drugih programov in podaljševanje čakalnih dob.
Splošna bolnišnica Celje je na posvetu “Zdravstvo v celjski regiji – danes in jutri” opozorila, da brez sistemskih rešitev razmer ne bo mogoče dolgoročno urediti. Posveta so se udeležili predstavniki zdravstvenih domov, občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in državnega zbora.
SB Celje je tretja največja bolnišnica v državi in edina bolnišnica v Savinjski regiji, ki zagotavlja neprekinjeno specialistično pomoč. Njene storitve uporablja približno 300.000 prebivalcev širše celjske regije.
V dežurstva se ne vključujejo vsi zdravniki
Urgentni center je zasnovan kot skupna točka primarne in sekundarne zdravstvene ravni. Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati tudi zdravniki, ki niso zaposleni v bolnišnici.
Ker se vsi zdravniki v delo urgentnega centra ne vključujejo, mora SB Celje dežurstva prednostno zagotavljati z lastnim kadrom. Posledično zdravnikov primanjkuje na drugih bolnišničnih oddelkih in pri izvajanju rednih programov.
Direktor SB Celje Dragan Kovačić je za Delo opozoril, da zakonodaja vsakemu zdravniku z licenco nalaga sodelovanje pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči oziroma dežurne službe.
Ob tem je poudaril, da je neprekinjeno zdravstveno varstvo “rdeča linija, ki je nikdar ne smemo prestopiti”. Temelj javnega zdravstva je po njegovih besedah stalno dostopna, 24-urna zdravstvena oskrba vse dni v letu.
Na urgenco prihajajo tudi nenujni pacienti
Dodaten pritisk na urgentni center povzročajo pacienti, katerih zdravstveno stanje ne zahteva bolnišnične urgentne obravnave. Na urgenco se pogosto obrnejo zaradi slabše dostopnosti osebnih zdravnikov ali dolgih čakalnih dob za specialistične preglede.
Zaradi tega morajo bolnišnični specialisti obravnavati tudi nenujne paciente, namesto da bi se posvečali rednim programom in krajšanju čakalnih vrst.
Predlagajo regionalnega koordinatorja
SB Celje predlaga, da koordinacijo splošne nujne medicinske pomoči prevzame regionalni koordinator s primarne zdravstvene ravni. Tako bi se urgentni center lahko osredotočil predvsem na paciente, ki potrebujejo bolnišnično specialistično oskrbo.
Udeleženci posveta so podprli tudi ustanovitev operativne skupine predstavnikov bolnišnice, zdravstvenih domov in nujne medicinske pomoči. Skupina bo preverila število napotitev ter vključevanje zdravnikov v dežurno službo in pripravila konkretne predloge za ministrstvo za zdravje ter občine.
V SB Celje zagotavljajo, da urgentni center kljub kadrovskim težavam deluje nemoteno in da pacienti prejmejo potrebno nujno pomoč. Opozarjajo pa, da sedanja ureditev dolgoročno preobremenjuje bolnišnične zdravnike in povečuje tveganja za zanesljivo delovanje celotnega zdravstvenega sistema v regiji.
