Splošna bolnišnica Celje je v prvih sedmih mesecih letos ustvarila skoraj 3,7 milijona evrov primanjkljaja. Brez dodatnih ukrepov bi izguba do konca leta lahko narasla na približno 5,68 milijona evrov, zato je svet zavoda potrdil sanacijski program, s katerim bolnišnica na letni ravni načrtuje okoli 2,47 milijona evrov prihranka.
Celjska bolnišnica je med zdravstvenimi zavodi, ki morajo zaradi negativnega poslovanja ministrstvu za zdravje do ponedeljka posredovati program stabilizacije poslovanja. Ukrepi morajo vključevati tudi akcijski načrt, časovnico in način poročanja o njihovem izvajanju.
Po podatkih STA so slovenske bolnišnice v prvih petih mesecih leta skupaj ustvarile 21,6 milijona evrov izgube. Minister za zdravje Tadej Ostrc je konec julija ocenil, da bi lahko skupni primanjkljaj ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov.
SB Celje je od januarja do maja zabeležila 1,5 milijona evrov primanjkljaja, do konca julija pa se je ta povečal na 3.688.742 evrov.
“Ocena poslovanja na podlagi realizacije in ocene mesečnih trendov ter predvidenih gibanj do konca leta predvideva preseganje odhodkov nad prihodki v višini približno 5,68 milijona evrov,” so sporočili iz bolnišnice.
V tej oceni še niso upoštevani učinki sanacijskega programa, ki ga je svet zavoda potrdil na četrtkovi seji.
Prednost imajo ukrepi z merljivimi učinki
Sanacijski ukrepi predvidevajo povečanje prihodkov z izvajanjem zdravstvenih programov, obvladovanje ključnih skupin stroškov ter izboljšanje procesne in organizacijske učinkovitosti. Namenjeni so učinkovitejši porabi razpoložljivih virov, izboljšanju likvidnosti ter dolgoročno vzdržnemu poslovanju zavoda.
“Prioriteta je izvajanje ukrepov, ki imajo neposreden in merljiv finančni učinek, ob tem da racionalizacija negativno ne vpliva na dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave,” so poudarili v SB Celje.
Ocenjena vrednost učinkov ukrepov v letu 2026 znaša približno 823.000 evrov, na letni ravni pa okoli 2,47 milijona evrov. Za njihovo izvedbo je predviden dveletni časovni načrt.
Bolnišnica opozarja na sistemske težave
Pomemben del primanjkljaja po navedbah SB Celje izhaja iz sistemskih pogojev financiranja zdravstvenih dejavnosti, na katere bolnišnica sama nima neposrednega vpliva. Vrednost učinkov sistemskih ukrepov, ki so jih lahko ovrednotili, znaša približno 5,25 milijona evrov.
Ključno vlogo pri poslovanju ima izvajanje pogodbenega programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Med glavnimi težavami bolnišnica izpostavlja pomanjkanje zdravstvenega kadra, višje stroške dela zaradi plačne reforme in povečevanje dražjih oblik dela.
“Slednje je predvsem posledica problematike prioritetnega zagotavljanja pokritosti delovišč v urgentnem centru in nevključevanja zdravnikov koncesionarjev, kar vodi v izpade zdravnikov na deloviščih rednih oziroma vseh drugih programov ter splošen negativni vpliv na izvajanje celotnih procesov v bolnišnici,” so opozorili.
V bolnišnici navajajo tudi, da se v cenah zdravstvenih storitev od leta 2023 ne upošteva inflacija, ki naj bi v obdobju od leta 2023 do 2026 znašala 14,87 odstotka. Cene zdravstvenih storitev so bile letos hkrati znižane za en odstotek, kar za SB Celje na letni ravni pomeni približno 1,55 milijona evrov manj prihodkov.
Spremenjena obračunska in plačilna pravila strožje omejujejo tudi plačevanje že opravljenih storitev, predvsem v ambulantni dejavnosti. Bolnišnica ocenjuje, da letos ne bo prejela plačila za storitve v vrednosti okoli 1,9 milijona evrov. V pogodbi z ZZZS od leta 2022 prav tako ni priznan program heliporta, zaradi česar naj bi se do letos nabralo za približno milijon evrov neplačanih stroškov.
Na poslovanje vplivata še iztrošenost medicinske in druge opreme ter prostorska problematika. To naj bi rešila nadomestna novogradnja, vendar se njeno dokončanje odmika, kar po navedbah bolnišnice otežuje organizacijo dela in povečuje stroške.
