Kdor želi prihodnje poletje res lep pridelek domačih jagod, naj ne čaka na pomlad. Konec avgusta in september sta za sajenje jagod pogosto veliko boljša izbira, saj se rastline pred zimo dobro ukoreninijo, spomladi pa začnejo rasti prej in močneje.
Jesensko sajenje ima eno pomembno prednost: zemlja je po poletju še topla, zrak pa ni več tako vroč. Jagode zato več energije usmerijo v korenine, ne v cvetenje in plodove. Spomladi imajo dobro ukoreninjene sadike že lepo prednost pred na novo posajenimi.
Pri jagodah ni najpomembnejše, koliko sadik posadimo, ampak kako dobro se bodo do zime ukoreninile.
Srček rastline mora ostati nad zemljo
Najpogostejša napaka je pregloboko sajenje. Jagoda ima na sredini rastline rastni vršiček oziroma “srček”, iz katerega poženejo novi listi in cvetni nastavki. Ta del mora ostati tik nad tlemi.
Če je pokrit z zemljo, lahko začne gniti. Če je sadika posajena previsoko, pa se korenine izsušijo in rastlina slabše raste. Pravilna globina je zato precej preprosta: korenine so v zemlji, sredina rastline pa ostane vidna.
Jagode potrebujejo sončno lego in odcedna tla. Na mestih, kjer po dežju dolgo stoji voda, se lahko hitro pojavijo težave s koreninami in plesnijo. Pred sajenjem gredo očistimo plevela, zemljo zrahljamo ter ji dodamo zrel kompost. Svež hlevski gnoj ni najboljša izbira tik pred sajenjem, saj lahko poškoduje občutljive korenine.
Ne sadite jih preveč skupaj
Jagode na začetku delujejo majhne, toda že naslednjo sezono lahko hitro zapolnijo prostor. Med posameznimi sadikami naj bo približno 25 do 30 centimetrov razmika, med vrstami pa vsaj 40 centimetrov. Tako bo med rastlinami dovolj zraka, listi se bodo po dežju hitreje osušili, pobiranje pa bo lažje.
Pogosta napaka je tudi sajenje jagod tja, kjer so prej več let zapored rasle jagode. V tleh se lahko zadržujejo povzročitelji bolezni in škodljivci, zato je bolje izbrati drugo gredo. Za jagodami so primerne predvsem površine, kjer prej niso rasle sorodne rastline, denimo krompir, paradižnik ali paprika.
Če je na vrtu po pobiranju poletne zelenjave ostala prazna greda, jo lahko dobro izkoristite tudi za jesenske setve. Preberite, katere vrtnine lahko sejete za jesenski pridelek.
Zastirka naredi veliko razliko
Po sajenju sadike temeljito zalijemo, nato pa zemljo okoli njih prekrijemo s slamo, suhimi listi ali drugim primernim organskim materialom. Zastirka pomaga zadrževati vlago, omejuje plevel in preprečuje, da bi plodovi prihodnje leto ležali neposredno na mokri zemlji.
Jeseni jagode ne potrebujejo pretiranega razvajanja. Pomembneje od močnega gnojenja je, da jih ob daljšem suhem obdobju zalijemo in da jim damo čas, da se pred mrazom utrdijo. Pri dobro posajenih sadikah se bo potrpežljivost prihodnje leto poznala v obliki zgodnejših, večjih in slajših plodov.
