Ko poberemo česen, zgodnji krompir, grah ali prvo solato, gredice ni treba prepustiti plevelu in soncu. Konec julija lahko posejemo presenetljivo veliko vrtnin, izbrati moramo le takšne, ki hitro rastejo ali jim bolj ustrezajo hladnejši jesenski dnevi.
Sredi poletja se marsikatera gredica nenadoma izprazni. Česen je pospravljen, zgodnji krompir izkopan, grah se je poslovil, spomladanska solata pa je že zdavnaj končala v skledi. Prazna zemlja se v vročini hitro izsuši in zbije, kmalu pa jo zavzame plevel.
Veliko boljša rešitev je druga setev, s katero si lahko zagotovimo svežo zelenjavo še globoko v jesen.
Konec julija sicer ni več primeren za vse vrtnine, še zdaleč pa ni prepozno za nov pridelek. Zdaj sejemo predvsem za pozno poletje, jesen in prve hladnejše dni.
Najhitreje bodo uspele listnate vrtnine
Med najbolj hvaležnimi izbirami so rukola, azijske listnate mešanice, vrtna kreša in solata za rezanje. Kalijo hitro, prve nežne liste pa lahko ob ugodnih razmerah režemo že čez nekaj tednov.
Ker močno sonce mlade rastline hitro izsuši, jih je bolje sejati na mesto, ki je vsaj del dneva v senci.
Še vedno lahko posejemo blitvo. Do jeseni morda ne bo razvila tako velikih listov kot spomladanska, mladi listi pa bodo odlični za juhe, omake in priloge. Podobno velja za rdečo peso: konec julija jo sejemo predvsem za manjše gomolje ali mlade liste.
Do konca julija lahko poskusimo tudi s korenčkom in peteršiljem, najbolje z zgodnejšimi sortami. Pri obeh je največji izziv kalitev. Setvena brazda mora ostati ves čas rahlo vlažna, saj se drobno seme v razgreti zemlji hitro izsuši.
Čas za radič, repo in kitajsko zelje
Konec julija je primeren za setev jesenskih in prezimnih sort radiča. Pomembno je, da na vrečki preverimo priporočeni čas setve, saj se sorte precej razlikujejo.
Namesto neposredne setve lahko kupimo tudi sadike radiča, endivije, ohrovta, brokolija ali kolerabice. Sadike presajamo zvečer ali na oblačen dan in jih prvih nekaj dni redno zalivamo.
Proti koncu julija in v začetku avgusta prihaja čas za repo in kitajsko zelje. Prezgodnja setev kitajskega zelja v največji vročini lahko povzroča težave, ob nekoliko krajših dnevih pa se praviloma bolje razvija. Na voljo mora imeti dovolj prostora in enakomerno vlažna tla.
Motovilec in špinačo lahko na hladnejših legah ter v rahli senci sejemo že ob koncu meseca. Glavnino setve je običajno bolje opraviti avgusta, ko se noči nekoliko ohladijo. Pod paradižnikom ali ob višjih rastlinah bosta lažje zaščitena pred žgočim soncem.
Tudi prazna gredica lahko hrani zemljo
Če nove zelenjave ne potrebujemo, posejmo rastline za zeleno gnojenje. Facelija, ajda, bela gorjušica ali oljna redkev bodo prekrile tla, zavrle plevel ter izboljšale strukturo zemlje.
Gola zemlja se hitreje izsuši, pregreva in zarašča, zato je bolje, da je gredica ves čas pokrita z rastlinami ali zastirko.
Pred novo setvijo odstranimo ostanke prejšnjega posevka, zemljo le plitvo zrahljamo in dodamo nekaj zrelega komposta. Svežega hlevskega gnoja ne potrebujemo. Upoštevajmo tudi kolobar: za zeljem ne sadimo znova kapusnic, za grahom ali fižolom pa ne sejemo novih stročnic.
Najpomembnejše pravilo poletne setve je redno zalivanje. Sejemo pozno popoldne, setvene vrste dobro zalijemo in jih do vznika ne pustimo presahniti. Tanka plast pokošene trave ali druge nežne zastirke bo pomagala ohraniti vlago, a je ne polagamo neposredno čez komaj posejano vrsto.
Z nekaj pozornosti lahko navidezno prazna gredica že čez nekaj tednov znova postane najbolj živahen del vrta.
