V atmosferi nad severno poloblo se dogaja nekaj, kar lahko vpliva na vreme v prihodnjih tednih. Meteorologi spremljajo razpad polarnega vrtinca, velikega zračnega sistema nad Arktiko, ki pozimi deluje kot nekakšen pokrov nad najhladnejšim zrakom na Zemlji.
Ko je polarni vrtinec močan, hladen arktični zrak ostaja ujet na severu. Ko pa oslabi ali se razdeli, se lahko ta mraz razlije proti jugu – proti Severni Ameriki, Evropi ali Aziji.
Analitiki meteorološkega portala Severe Weather Europe so v zadnjih analizah opozorili, da se v stratosferi – približno 30 kilometrov nad Zemljo – razvija proces, ki kaže na končni razpad letošnjega polarnega vrtinca.
Po njihovih napovedih se vrtinec v začetku marca ne bo le oslabil, ampak bi se lahko razdelil na dve ločeni jedri. Takšne situacije so redkejše in pogosto povzročijo precej nenavadne vremenske vzorce na severni polobli.
Eden od teh vrtincev naj bi se pomaknil proti Sibiriji, drugi pa proti Severni Ameriki.
To pomeni, da se lahko del arktičnega zraka spusti proti Kanadi in severu Združenih držav. Prav tam meteorologi že napovedujejo nov val hladnega vremena in možnost zimskih neviht.
Zakaj se to sploh zgodi
Razpad polarnega vrtinca je povezan z dogodkom, ki ga meteorologi imenujejo nenadno segrevanje stratosfere. V nekaj dneh se lahko temperatura v zgornjih plasteh atmosfere dvigne tudi za več kot 20 stopinj.
Ko se to zgodi, se spremeni tudi smer vetrov na teh višinah. To je znak, da se stabilna zimska cirkulacija nad Arktiko podira.
Kaj lahko to pomeni za Evropo
Zanimivo je, da lahko isti proces prinese zelo različne razmere na različnih delih sveta. Medtem ko se lahko nad Severno Ameriko pojavi hladnejši zrak, se nad Evropo pogosto okrepi območje visokega zračnega tlaka.
To običajno pomeni bolj stabilno vreme in nekoliko višje temperature za ta čas leta. Po trenutnih napovedih bi lahko tak vzorec zaznamoval predvsem prvi del marca.
Vendar meteorologi opozarjajo, da položaj drugega dela vrtinca nad Sibirijo še ni povsem jasen. Če bi se ta pomaknil bolj proti zahodu, bi se lahko hladnejši zrak pozneje približal tudi Evropi.
Dogajanje v stratosferi pogosto ne vpliva takoj na vreme pri tleh. V številnih primerih traja 10 do 30 dni, preden se spremembe iz višjih plasti atmosfere prenesejo navzdol.
Zato meteorologi menijo, da bi lahko posledice tega procesa vplivale na vreme tudi v drugi polovici marca ali celo na začetku aprila.
Zato v meteoroloških centrih razvoj razmer nad Arktiko še naprej pozorno spremljajo, saj razpad polarnega vrtinca pogosto pomeni, da se zima poslavlja na precej nepredvidljiv način.
