Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije je pred volitvami v svet delavcev RTV Slovenija objavil ostro oceno delovanja sedanje sestave tega organa. V dokumentu, ki ga je na omrežju X delil predsednik sindikata Tom Zalaznik, svetu delavcev očitajo, da je “izigral zaupanje volivcev”, uporabljal dvojna merila ter ostal brez ustreznega odziva ob kadrovskih posegih, ukinitvi Panorame in sodnih sporih zaposlenih.
Dopis z datumom 30. avgust 2026 nosi naslov “Kaj je dobro ali treba vedeti pred volitvami Sveta delavcev RTV Slovenija leta 2026?”. Namenjen je sodelavkam in sodelavcem RTV Slovenija ter javnosti.
Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS) se ozre tudi v leto 2000, ko je skupina zaposlenih začela ustanavljati svet delavcev. Pri tem naj bi jih vodila zamisel o sodobnem evropskem modelu soupravljanja in možnostih, ki jih je zaposlenim ponujal zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Po navedbah sindikata takratno vodstvo zavoda ustanovitvi sveta delavcev ni bilo naklonjeno, vendar je bil ta kljub temu ustanovljen kot prvi soupravljavski organ v slovenskem javnem sektorju.
“Z ustanovitvijo nasprotovanja niso polegla, temveč so se še stopnjevala in po več kot celem mandatu pravne vojne nam je Ustavno sodišče pritrdilo in ugotovilo neskladje ZRTVS z ustavo ter naložilo zakonodajalcu, da izostanek pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju odpravi,” so zapisali.
“Organ je postal orodje v rokah od delavcev odtujene uprave”
Sindikat po četrt stoletja delovanja sveta delavcev ugotavlja, da so se obdobjem manjših vzponov in večjih zastojev pridružili tudi “polkrepki padci”.
Najostrejšo oceno namenjajo delovanju sedanje sestave sveta delavcev.
“Organ zaposlenih, ki je dolžan ščititi pravice zaposlenih in storiti vse, da se njihov glas pri upravljanju zavoda sliši, je postal orodje v rokah od delavcev odtujene uprave in s tem tudi sam odtujen od tistih, ki bi jih v resnici moral zastopati,” je zapisano v dopisu.
Po presoji SDRS svet delavcev ni izkoristil možnosti, ki bi lahko vplivale na drugačen potek dogodkov v zavodu. “Organ kot celota svojega poslanstva ni opravil tako, kot bi ga moral. S tem je izigral zaupanje volivcev, ki so mu mandat podelili,” so kritični.
Sedanja sestava sveta delavcev je bila izvoljena septembra 2022. Sindikat opozarja, da sta bili pred tem septembra 2021 in januarja 2022 izvedeni dve neuspešni in po njegovem prepričanju nezakoniti izvedbi volitev.
Očitek o različnih merilih
SDRS svetu delavcev očita, da je od začetka mandata nasprotoval skoraj vsem organizacijskim in programskim spremembam v zavodu. Ob tem dopušča možnost, da je bilo takšno nasprotovanje v nekaterih primerih upravičeno, vendar opozarja, da svet pozneje ob drugih spremembah ni pokazal enake odločnosti.
“Morda kdaj tudi upravičeno, a takega žara in zanosa kasneje nikdar več ni izražal in je pri odločanju uporabljal povsem drugačne ‘vatle’,” so navedli.
Svet delavcev naj bi med drugim ugotavljal, da programsko-produkcijski načrt za leto 2023 ni bil usklajen s finančnimi možnostmi. Opozoril naj bi tudi na “drastičen” padec gledanosti v letu 2022, vendar sindikat poudarja, da se s primerljivimi vprašanji pozneje ni več ukvarjal.
Po navedbah SDRS je svet odločno branil tudi skupino 38 posameznikov, ki je protest z ulice preselila v studio osrednje informativne oddaje in se sklicevala na pravico do obveščenosti javnosti. Sindikat meni, da svet delavcev pri poznejših dogodkih ni uporabljal enakih meril.
Spor zaradi plač, odpravnin in pogodbenih kazni
Poseben del dopisa je namenjen dogajanju decembra 2022, ko sta sindikata SKUU in SDRS po dolgotrajnih pogajanjih z RTV Slovenija sklenila aneks št. 14 h kolektivni pogodbi javnega zavoda. Pogajanja naj bi trajala 14 ur, cilj dogovora pa je bil odpraviti plačne anomalije na najslabše plačanih delovnih mestih.
Sindikalna stran naj bi zaradi takratnih opozoril o nevarnosti finančnega zloma zavoda opustila zahtevo po drugem krogu dviga plač. V zameno naj bi zahtevala odpravnine za delavce s krajšim stažem in pogodbene kazni za pravnomočno ugotovljene delovnopravne kršitve.
SDRS trdi, da se takšne kršitve v zavodu “dogajajo na dnevni ravni in to zaposleni dobro vemo”.
Svet delavcev naj bi se na dogovor odzval z ugotovitvijo, da za dodatne dvige plač ni dovolj denarja. Pri odpravninah in pogodbenih kaznih pa naj bi opozarjal celo na možnost nenamenske uporabe javnih sredstev.
“V sklepu je zapisal, da bo o obstoju suma storitve kaznivega dejanja obvestil vse pristojne institucije ter vložil kazenske ovadbe,” navaja SDRS.
Sindikat svetu očita, da podobne odločnosti ni pokazal pri odpravninah vodstvenemu kadru, ki so jih na sejah in v javnem diskurzu označevali za “zlate padale”. “Od ‘zlatih padal’ vodstvenemu kadru, kakor so na seji in v javnem diskurzu označevali odpravnine, kakor tudi od kazenskih ovadb podpisnikov kasneje seveda ni ostalo nič,” so zapisali.
Sindikat: Svet je nadaljeval “gonjo proti Panorami”
Eden osrednjih očitkov se nanaša na nekdanje uredništvo Panorame. Oddaja je bila zaradi nasprotovanja dela sodelavcev informativnega programa umeščena v ločeno uredništvo na drugem programu Televizije Slovenija.
SDRS trdi, da je svet delavcev nadaljeval “gonjo proti Panorami”. Sodelavci naj bi bili po navedbah sindikata deležni neutemeljenega nasprotovanja, zbadljivk in žaljivk.
To naj bi se dogajalo kljub stabilni gledanosti in po oceni sindikata najvišji produktivnosti v delovnem okolju. Trinajst sodelavcev in sodelavk naj bi ustvarilo skoraj 500 ur avtorskega programa na leto.
“Zaposlenim v uredništvu Panorame je očital ‘ekscesne’ plače kljub dejstvu, da je izračun pokazal nižje povprečje od novinarskih plač na TVS,” je zapisano v dopisu.
Ko so se po uveljavitvi novele zakona o RTV Slovenija v javnosti pojavile informacije, da so se plače nekaterim protestnikom zvišale, pa svet delavcev po navedbah SDRS o “ekscesnih” plačah svojih članov ni razpravljal.
“Največja kadrovska čistka v zgodovini RTVS”
Sindikat je kritičen tudi do novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je svet delavcev podprl. Po uveljavitvi zakona je bil oblikovan nov svet zavoda, temu pa je sledilo imenovanje nove uprave.
“Z uveljavitvijo ZRTVS-1B se je začela največja kadrovska čistka v zgodovini RTVS,” ocenjuje SDRS.
Po navedbah sindikata je zakon neposredno ukinil dotedanja sveta zavoda in prekinil mandate delu vodstvenega kadra, nova uprava pa se je nato lotila menjav na “praktično vseh ravneh odločanja”.
Organizacijske in statutarne spremembe so prinesle tudi ukinitev nekaterih služb in uredništva Panorame. Svet delavcev je te spremembe po navedbah SDRS podprl.
Ko so sodelavci Panorame prejeli odredbe o čakanju na delo, naj bi njihov predstavnik postopek označil za “obžalovanja vreden”. Svet pa naj bi se z nastalimi razmerami zgolj seznanil.
V poznejši razpravi naj bi bilo izrečeno, da bo svet delavcev sodne postopke “budno spremljal”. SDRS trdi, da se organ po dve leti in pol trajajočih sodnih sporih, v katerih naj bi sodišče pravnomočno razsodilo v korist zaposlenih, ni ustrezno odzval.
Po navedbah sindikata je moral zavod zaposlenim izplačati nadomestila plač, odpravnine in sodne stroške. “Nobene razprave, nobenega vprašanja o odgovornosti, nobenega sklepa. Organ, ki se razglaša za ‘branik’ zakonitosti,” so sklenili ta del kritike.
Dokument je bil objavljen neposredno pred volitvami v svet delavcev. Zalaznik je že v predhodnem zapisu na omrežju X ocenil, da je dosedanji soupravljavski organ “v celoti izigral zaupanje sodelavcev” in da je prišel čas za korenite spremembe.
