Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katerim želi jasneje ločiti programsko odločanje, poslovodenje in nadzor nad poslovanjem javnega zavoda. Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor, sedanji svet bi postal programski svet, namesto finančnega odbora pa bi znova uvedli samostojni nadzorni svet.
Predlog, ki je bil objavljen na portalu e-Demokracija, je predviden za obravnavo po rednem parlamentarnem postopku. Trenutno gre šele v medresorsko usklajevanje, zato se lahko posamezne rešitve pred vložitvijo v državni zbor še spremenijo.
Ministrstvo kot glavni cilj navaja oblikovanje učinkovitejšega in institucionalno neodvisnega javnega medijskega servisa. Sedanja ureditev je po njegovi oceni zabrisala meje med programskim upravljanjem, poslovodenjem in finančnim nadzorom.
Namesto štiričlanske uprave generalni direktor
RTV Slovenija bi po predlogu znova vodil generalni direktor z jasneje določeno osebno odgovornostjo. Njegov mandat bi trajal štiri leta, nadzorni svet pa bi ga izbral na javnem razpisu in po predhodnem soglasju programskega sveta.
Kandidat bi moral imeti najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih položajih v sistemih z najmanj 100 zaposlenimi. Zahtevani bi bili tudi poznavanje delovanja javnih medijskih servisov in usposobljenost za članstvo v nadzornih organih.
Po pojasnilu ministrstva naj bi enoten poslovodni organ omogočil hitrejše odločanje, učinkovitejše vodenje in predvsem jasnejšo odgovornost za poslovanje RTV Slovenija.
Generalni direktor zavoda ne bi obvladoval sam. Za njegovo imenovanje in razrešitev bi morala soglašati programski in nadzorni svet, s čimer predlagatelj vzpostavlja sistem medsebojnih varovalk.
Programski svet brez predstavnikov državnih organov
Sedanji svet RTV Slovenija bi se preoblikoval v 17-članski programski svet, ki bi odločal predvsem o programski politiki, strateškem načrtu, programskih standardih in programsko-produkcijskem načrtu. Poslovnega in finančnega nadzora ne bi več opravljal.
Število predstavnikov zaposlenih bi se s šestih zmanjšalo na dva, preostalih 15 članov pa bi imenovale narodni skupnosti, stanovske, strokovne in civilnodružbene organizacije. Med njimi bi bili predstavniki invalidskih organizacij, verskih skupnosti, kulture, znanosti, športa, gospodarstva, mladine, potrošnikov in kmetijstva.
Državni organi pri imenovanju članov programskega sveta ne bi več sodelovali. Ministrstvo ocenjuje, da bi takšna sestava okrepila institucionalno neodvisnost programskega organa in zmanjšala možnost neposrednega političnega vpliva.
Programski svet prav tako ne bi smel posegati v posamezne oddaje pred njihovo objavo. O že objavljenih vsebinah bi lahko razpravljal na podlagi poročil varuha pravic gledalcev in poslušalcev, ki bi morala vključevati tudi odzive urednikov in avtorjev.
Nadzor nad poslovanjem bi prevzel sedemčlanski svet
Finančni odbor bi nadomestil nadzorni svet s sedmimi člani. Enega bi izvolili zaposleni, šest pa bi jih imenovala vlada. Trije bi bili predlagani na predlog ministrstev, pristojnih za kulturo, finance in pravosodje, preostale pa bi predlagali Združenje nadzornikov Slovenije, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije.
Nadzorni svet bi med drugim nadziral poslovanje, sprejemal finančni načrt in letno poročilo, odločal o uporabi morebitnega presežka prihodkov ter imel pravico do vpogleda v poslovne knjige in drugo dokumentacijo zavoda.
Za njegove člane bi bila izrecno določena dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi kršitve njihovih obveznosti.
Prenehanje mandatov kot posledica reorganizacije
Z uveljavitvijo zakona bi prenehali mandati sedanjih članov sveta RTV Slovenija, finančnega odbora ter predsednika in članov uprave. Predlog to utemeljuje s celovito zamenjavo organizacijske ureditve, ne z ocenjevanjem dela ali ugotavljanjem osebne odgovornosti sedanjega vodstva.
Ministrstvo se pri tem sklicuje na julijsko odločitev ustavnega sodišča, po kateri ima zakonodajalec pri urejanju organov javne radiotelevizije široko polje presoje. Sprememba institucionalne ureditve in ustanovitev organov z drugačnimi pristojnostmi lahko po stališču sodišča utemeljita tudi prenehanje dotedanjih mandatov.
Prehod ne bi bil takojšen. Nova programski in nadzorni svet bi se morala oblikovati najpozneje v treh mesecih. Do takrat bi naloge opravljali sedanji organi, predsednik uprave pa bi do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ šest mesecev, opravljal funkcijo vršilca dolžnosti.
Predlog prinaša tudi javno in neposredno dostopno evidenco arhivskega gradiva RTV Slovenija. Spreminja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna, saj bi se višina pomoči namesto po vnaprej določenih odstotkih RTV-prispevka prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim zmožnostim.
Višine in načina plačevanja RTV-prispevka ta predlog ne spreminja. O njegovi morebitni ukinitvi bodo volivci odločali na referendumu, ki ga podpirajo koalicijske stranke in Resni.ca.
