Na območju Kozjanskega in Obsotelja se začenja večletni projekt za ohranjanje naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti. Ministrstvo za naravne vire in prostor izpostavlja, da bo projekt, ki ga vodi Javni zavod Kozjanski park skupaj s partnerji, financiran s skoraj 8 milijoni evrov evropskih in državnih sredstev.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je odločitev o podpori projektu izdal pristojni organ za kohezijsko politiko, izvajanje pa je načrtovano do maja 2029. Projekt z naslovom „Ohranjanje in obnova habitatov v Kozjanskem parku in na območju Dobrava – Jovsi“ bo namenjen izboljšanju stanja ogroženih habitatov in vrst na območjih Natura 2000.
Območje Kozjanskega velja za eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji. Na ministrstvu poudarjajo, da se park ponaša z izjemno biotsko pestrostjo in številnimi značilnimi krajinskimi elementi, kot so visokodebelni travniški sadovnjaki, suhi travniki, bukovi gozdovi in mokrotni travniki ob reki Sotli. „Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji,“ navajajo na ministrstvu in dodajajo, da je večji del območja že od leta 2004 vključen v evropsko omrežje Natura 2000. Od leta 2010 ima območje Kozjanskega z Obsoteljem tudi status biosfernega območja UNESCO.
Ukrepi za zaščito ogroženih vrst in habitatov
Na ministrstvu opozarjajo, da številni habitati in živalske vrste na tem območju ostajajo ogroženi zaradi različnih pritiskov. Med najpogostejšimi razlogi navajajo spremembe v rabi kmetijskih zemljišč, intenziviranje kmetijstva, zaraščanje travnikov ter širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
„Pritisk predstavljajo sprememba rabe kmetijskih zemljišč, intenziviranje kmetijstva ali zaraščanje travnikov, odstranjevanje mejic, opuščanje rabe visokodebelnih sadovnjakov ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst rastlin,“ izpostavljajo na ministrstvu.
V okviru projekta bodo ukrepi potekali na šestih območjih Natura 2000: Bohor, Dobrava–Jovsi, Kozjansko, Orlica ter Sotla s pritoki. Cilj je izboljšati stanje ohranjenosti petih habitatnih tipov in sedmih živalskih vrst.
Med vrstami, ki jim bodo namenjeni ukrepi, so dvoživka hribski urh, želva močvirska sklednica, hrošč hrastov kozliček ter ptice kobiličar, kosec, rjavi srakoper in veliki skovik.
Obnova travnikov, mlak in sadovnjakov
Na ministrstvu izpostavljajo, da bodo partnerji projekta na izbranih območjih odkupili več kot 70 hektarov zemljišč, kjer bodo obnovili ali izboljšali travišča. Poseben poudarek bo tudi na izboljšanju habitatov za dvoživke.
Kot navajajo na ministrstvu, bodo z vzpostavitvijo 40 novih mlak izboljšali življenjske pogoje za dvoživke, z ohranjanjem habitatnih dreves in obnovo mejic pa za številne žuželke in druge vrste.
Posebna pozornost bo namenjena tudi tradicionalnim visokodebelnim travniškim sadovnjakom. „Na območju Nature 2000 Kozjansko bodo izboljšali stanje visokodebelnih travniških sadovnjakov na 20 hektarih z vzgojo sadik in sadnjo 3.700 sadik pri zainteresiranih lastnikih kmetijskih zemljišč,“ poudarjajo na ministrstvu.
V gozdnih območjih bodo zasadili značilne drevesne vrste in odstranjevali invazivne tujerodne rastline, ki ogrožajo domače ekosisteme.
Poudarek tudi na ozaveščanju in izobraževanju
Na ministrstvu izpostavljajo, da projekt poleg naravovarstvenih ukrepov vključuje tudi številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti. Projekt bodo predstavili lokalnim skupnostim in širši javnosti, s čimer želijo okrepiti zavedanje o pomenu ohranjanja narave.
V Podsredi bodo vzpostavili interpretacijski center za območja Natura 2000 v Tončkini hiši, v Domu krajanov Kapele pa bodo uredili razstavni prostor o projektnih aktivnostih na območju Jovsov. Obnovljena bo tudi tematska Koščeva pot z opazovalnim stolpom.
Projekt Natura Kozjansko se izvaja od junija 2025 do maja 2029. Pri izvedbi sodelujejo Javni zavod Kozjanski park, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Slovenski državni gozdovi, Občina Brežice in Inštitut za vode Republike Slovenije.
Na ministrstvu dodajajo, da projekt prispeva k ciljem evropske kohezijske politike in zeleni preobrazbi. Skupna vrednost projekta znaša 7.805.175,35 evra, pri čemer bo 6.634.399,05 evra zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 1.170.776,30 evra pa iz državnih sredstev.
