Slovenija je 1. januarja prevzela predsedovanje Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), ki povezuje obrambna ministrstva Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije, Poljska pa pri delu sodeluje kot opazovalka. Pobuda, ustanovljena leta 2010, velja za enega ključnih regionalnih formatov obrambno-varnostnega sodelovanja v Srednji Evropi.
„Pobuda za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope predstavlja temelj za sodelovanje na obrambno-varnostnem področju, v okviru katerega udeleženci razpravljajo o skupnih interesih ter jih razvijajo in uresničujejo,“ so navedli na Ministrstvu za obrambo. „Njen temeljni cilj je prispevati h krepitvi regionalne varnosti v okviru Evropske unije in Nata,“ so poudarili na ministrstvu. „Pri tem pobuda omogoča tudi uveljavljanje specifičnih regionalnih interesov držav članic,“ so dodali na MORS.
Na ministrstvu izpostavljajo, da je bilo zaradi tesne povezanosti regionalne varnosti s sosednjimi območji leta 2020 vzpostavljeno tudi sodelovanje s partnerji z Zahodnega Balkana v formatu CEDC+. Pobuda je po njihovih navedbah v celoti zavezana podpori vključevanja držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.
„Sodelovanje se osredotoča zlasti na usklajevanje politik Evropske unije, reševanje skupnih regionalnih izzivov in groženj ter izvajanje skupnih projektov,“ so navedli na Ministrstvu za obrambo. „Pomemben poudarek je tudi na krepitvi zmogljivosti in sodelovanju med oboroženimi silami držav članic,“ so dodali. „Eden od načinov za doseganje teh ciljev je okrepljeno sodelovanje z regionalnimi partnerji na Zahodnem Balkanu,“ so zaključili na ministrstvu.
Leto predsedovanja pod geslom »From Policy to Practice«
Mandat predsedovanja CEDC traja eno koledarsko leto in vključuje srečanja obrambnih ministrov, direktorjev obrambnih politik ter številne operativne in strokovne dogodke. Po Slovaški, ki je pobudi predsedovala leta 2025, je koordinacijo dela za leto 2026 prevzela Slovenija.
„Predsedovanje bo potekalo pod geslom From Policy to Practice – Building a Stronger Central Europe,“ so navedli na Ministrstvu za obrambo. „Geslo poudarja prehod od političnega dialoga k skupnim dejanjem in razvoju zmogljivosti,“ so pojasnili na ministrstvu. „Slovensko predsedovanje poteka v času povečanega interesa držav članic za okrepljeno regionalno sodelovanje in večjo sinergijo znotraj Evropske unije,“ so dodali na MORS.
Cilji slovenskega predsedovanja
Med glavnimi cilji predsedovanja Slovenija izpostavlja krepitev regionalnega varnostnega sodelovanja, izmenjavo dobrih praks ter razprave o evropskih obrambnih pobudah. Poseben poudarek bo namenjen povečanju operativne pripravljenosti, razvoju skupnih zmogljivosti in krepitvi interoperabilnosti.
„Osrednji cilji predsedovanja so tudi podpora digitalni in kibernetski odpornosti ter spodbujanje sodelovanja obrambne industrije in inovacij,“ so navedli na Ministrstvu za obrambo. „Pomemben del bo namenjen sodelovanju s partnerji z Zahodnega Balkana in krepitvi regionalne odpornosti,“ so dodali. „V ospredju bo tudi uveljavljanje enotne obrambno-vojaške terminologije,“ so poudarili na ministrstvu.
Program dogodkov in promocija predsedovanja
Program predsedovanja vključuje kombinacijo vsebinskih, strokovnih in promocijskih dogodkov. Med ključnimi so napovedani zasedanje ministrov za obrambo držav članic pobude in Zahodnega Balkana, srečanja direktorjev za obrambno politiko in oborožitev ter neformalno srečanje načelnikov generalštabov.
„Gostili bomo tudi vrsto strokovnih srečanj na področjih pridobivanja kadra v vojskah, kibernetske varnosti in vojaške dediščine,“ so navedli na Ministrstvu za obrambo. „Program vključuje tudi delavnice s terminološkega področja in platforme za tuje jezike,“ so dodali. „Za potrebe prepoznavnosti predsedovanja smo oblikovali tudi celostno grafično podobo, ki poudarja vlogo Slovenije znotraj pobude,“ so zaključili na ministrstvu.
