Izkoriščanje zračnih tokov je energijsko najvarčnejši način aktivnega premikanja na Zemlji, ugotavlja obsežna mednarodna raziskava, objavljena v reviji Science. Pri 17-letni raziskavi so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Raziskovalci so s sledilnimi napravami in radarskimi podatki spremljali 850 ptic in netopirjev, težkih od komaj 12 gramov do več kot 11 kilogramov. V raziskavi je sodelovalo 68 raziskovalcev z vsega sveta, Slovenija pa je prispevala podatke obsežnega programa telemetričnega spremljanja ptic, ki ga izvaja DOPPS.
Po navedbah društva gre za doslej najobsežnejšo raziskavo energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih. Njeni rezultati spreminjajo dosedanje prepričanje, da je energijsko najvarčnejši način premikanja plavanje. Starejše ugotovitve so večinoma temeljile na raziskavah v nadzorovanem laboratorijskem okolju, nova raziskava pa je živali spremljala v naravi.
Jastrebi skoraj ne zamahujejo s krili
Posebej varčno se premikajo velike ujede, ki za premagovanje velikih razdalj uporabljajo termalne in druge zračne tokove. Sedem vrst jastrebov, zajetih v raziskavo, je skupaj v zraku preživelo 128.000 dni ter preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. To je razdalja, ki bi zadostovala za več kot stokratno pot okoli Zemlje.
Njihova poraba energije je lahko med takšnim jadranjem primerljiva s porabo v mirovanju. Sodobni senzorji raziskovalcem omogočajo celo merjenje časa, v katerem posamezna ptica zamahuje s krili.
“Pri jastrebih lahko to znaša le en promil oziroma 0,1 odstotka vsega časa, ki ga preživijo v zraku,” je pojasnil strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave Tomaž Mihelič.
Velike ujede tako ne letijo naključno, temveč sledijo človeku nevidnim, vendar jasno določenim zračnim koridorjem, kjer jim razmere omogočajo dvigovanje in jadranje z minimalno porabo energije.
Pomemben koridor poteka čez Slovenijo
Eden takšnih pomembnih koridorjev poteka tudi čez Slovenijo. Zaradi Jadranskega morja na eni in Panonske nižine na drugi strani predstavlja območje Dinarskih grebenov ter hribovitega sveta od Čičarije in Snežnika do Julijskih Alp edino primerno pot velikih ujed med Jadranom in Alpami.
V lepem vremenu ptice tam izkoriščajo pobočne termalne vzgornike, v slabšem pa dvigovanje vetra ob gorskih pregradah.
“Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne,” je opozoril Mihelič.
Nevarnosti na tem območju bi lahko po njegovih besedah ogrozile redke vrste ptic v širši regiji. Prav varovanju tega koridorja je namenjen tudi evropsko sofinancirani projekt Life for Lifelines.
Raziskava tako ne prinaša le novih spoznanj o varčnem premikanju živali, temveč opozarja tudi na pomen ohranjanja zračnih poti, od katerih so velike ujede življenjsko odvisne.
