Strah pred stroški umetne inteligence pretresa trge, nafta pri 114 dolarjih

[Foto: Unsplash/Sean Pollock]

Svetovni delniški trgi so petek začeli v znamenju umika iz tehnoloških delnic, potem ko so vlagatelje prestrašili visoki stroški razvoja umetne inteligence in podatkovnih centrov. Azijske borze so sledile padcu Wall Streeta, denar se seli v državne obveznice, nafta Brent pa se zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu drži okoli petmesečnega vrha pri 114 dolarjih za sod.

Tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq je v četrtek izgubil približno 2,6 odstotka, kar je bil njegov največji padec v zadnjih mesecih. Širši indeks S&P 500 je zdrsnil za 1,2 odstotka, medtem ko je Dow Jones dan končal z rahlo, približno 0,1-odstotno rastjo.

Reuters kot glavni razlog za razprodajo izpostavlja dvome vlagateljev, ali bodo velikanski vložki v umetno inteligenco dovolj hitro ustvarili pričakovane dobičke. Delnice družbe Meta so izgubile skoraj osem odstotkov, potem ko je matična družba Facebooka zaradi izdatkov za umetno inteligenco zabeležila prvi odliv denarja v več kot desetletju. Tesla je izgubila približno 3,1 odstotka.

Padec se je preselil v Azijo

Japonski indeks Nikkei je bil zjutraj približno 1,3 odstotka nižje, južnokorejski Kospi pa je izgubljal 1,7 odstotka. Širši indeks azijsko-pacifiških delnic brez Japonske je zdrsnil za 0,3 odstotka in je na poti do četrtega zaporednega tedenskega padca.

Kitajski indeks največjih družb CSI 300 je izgubil 1,1 odstotka in dosegel najnižjo raven po juliju 2025. Hongkonški Hang Seng se je po četrtkovem triodstotnem padcu okrepil za približno 0,1 odstotka. Tajvanska borza je bila zaradi tajfuna Champi zaprta.

Evropske terminske pogodbe nakazujejo previden začetek trgovanja. Decembrska terminska pogodba na indeks Euro Stoxx 50 je bila zjutraj pri 6.097 točkah, sedem točk pod prejšnjo ravnjo.

Vlagatelji iščejo varnost v obveznicah

Ob padcu delnic se je močno povečalo povpraševanje po ameriških državnih obveznicah. Donosnost desetletne ameriške obveznice je čez noč padla za več kot 19 bazičnih točk, kar je bil največji enodnevni premik po marcu 2023, nato pa se ustalila pri približno 4,96 odstotka.

Hkrati donosnost francoske desetletne obveznice zaradi političnih in javnofinančnih skrbi ostaja nad petimi odstotki. Z okoli 5,06 odstotka je dosegla najvišjo raven po letu 2002.

Ameriški dolar je proti jenu izgubil približno 0,2 odstotka in se gibal pri 156,44 jena. Proti švicarskemu franku je oslabel za okoli 0,1 odstotka, na 0,8196 franka.

Bitcoin pod 82.000 dolarji, zlato okoli 4.022 dolarjev

Bitcoin se je v času priprave pregleda gibal okoli 81.660 dolarjev, kar je približno 1,3 odstotka manj kot dan prej. Najvišja dnevna vrednost je znašala približno 82.800 dolarjev, najnižja pa nekaj manj kot 81.000 dolarjev.

Zlato se je po skoraj triodstotnem četrtkovem padcu ustalilo pri okoli 4.022 dolarjih za trojsko unčo. Kljub negotovosti tokrat ni pritegnilo toliko povpraševanja kot ameriške državne obveznice, jen in švicarski frank.

Nafta Brent se je povzpela do približno 114 dolarjev za sod, kar je najvišja raven v petih mesecih. Cene poganjajo strah pred dodatnimi motnjami v dobavi ter napetosti na Bližnjem vzhodu. Visoka cena nafte hkrati krepi inflacijska tveganja in zapleta odločitve ameriške centralne banke o nadaljnjem gibanju obrestnih mer.