Zbornica kliničnih psihologov opozarja, da so med 13 psihoterapevtskimi pristopi, ki jih je v predlogu uredbe predstavilo ministrstvo za zdravje, le štirje znanstveno utemeljeni. Na tveganja opozarja tudi širša zdravniška stroka s področja duševnega zdravja, medtem ko na ministrstvu poudarjajo, da predlagane rešitve sledijo zakonu.
Kot poroča STA, so poslanci jeseni sprejeli prvi zakon o psihoterapiji, s katerim želijo urediti področje, ki je bilo doslej slabo regulirano. Zakon določa, da morajo psihoterapevtski pristopi temeljiti „na znanstveno-raziskovalnih ugotovitvah in z dokazi podprtih načelih oziroma na praksi podprtih dokazih“, podrobnosti pa naj bi opredelila uredba ministra.
Stroka opozarja na pomanjkanje znanstvene podlage
Marca je ministrstvo v javno razpravo poslalo predlog uredbe o dovoljenih psihoterapevtskih pristopih. Ta je naletel na kritike strokovnih združenj, med njimi Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov Slovenije in Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Predsednica zbornice Sana Čoderl Dobnik je za STA navedla, da so med 13 predlaganimi pristopi le štirje znanstveno utemeljeni: družinsko-sistemska, psihoanalitična, psihodinamska ter vedenjsko-kognitivna terapija.
Pojasnila je, da so ti pristopi podprti z empiričnimi študijami in meta analizami, medtem ko pri večini drugih pristopov takšna podlaga manjka. Po njenih besedah številni med predlaganimi pristopi niso vključeni niti v mednarodne smernice za obravnavo duševnih bolezni.
Kot primer je navedla, da je pri vedenjsko-kognitivni terapiji navedenih skoraj 20 relevantnih znanstvenih virov, medtem ko je pri logoterapiji med drugim navedena avtobiografija psihiatra Viktorja E. Frankla ter knjiga Sto domačih zdravil za dušo in telo.
„Pri zdravljenju vseh vrst bolezni v sodobnem zdravstvenem sistemu velja z dokazi podprta medicina za zlati standard. Ta predstavlja vestno, nedvoumno in razumno uporabo trenutno najboljših znanstvenih izsledkov pri odločanju o oskrbi posameznega bolnika,“ so poudarili v zbornici in razširjenem strokovnem kolegiju za klinično psihologijo.
Del stroke podpira širši pristop
Stroka je že pred tem pozivala k spremembi pravilnika, ki določa merila za psihoterapevtske pristope. Ta med drugim zahteva teoretsko podlago, povezavo z mednarodnim strokovnim združenjem in splošno sprejet način diagnostike.
Vendar klinični psihologi in psihiatri menijo, da to ni dovolj. Po njihovem bi morali biti pristopi podprti z objavami v recenzirani znanstveni literaturi, njihova učinkovitost in varnost pa potrjena z več neodvisnimi raziskavami.
Na drugi strani Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, ki združuje 12 društev, zakon in predlog uredbe podpira, a opozarja na izločitev nekaterih pristopov, kot so integrativna, likovna in plesno-gibalna psihoterapija.
Predsednica zveze Ksenja Kos je za STA zapisala, da psihoterapija vključuje širši spekter znanstvenih pristopov in metodologij ter da je treba upoštevati „načelo znanstvenega pluralizma“.
Ob tem je poudarila, da razhajanja izhajajo iz različnega razumevanja psihoterapije, pri čemer del stroke zagovarja ožji, medicinski pristop.
Opozorila o možnih tveganjih za paciente
Klinični psihologi in psihiatri opozarjajo, da bi lahko vključevanje pristopov brez zadostne znanstvene podlage v javno zdravstvo pomenilo tveganje za paciente.
Po njihovih navedbah so takšni pristopi lahko primerni za svetovanje, denimo pri osebnostni rasti ali partnerskih težavah, ne pa za obravnavo duševnih motenj.
„To niso duševne motnje, ki zahtevajo drugačne načine obravnave. Ta uredba pa meče vse v isti koš,“ je opozorila Čoderl Dobnik.
Ministrstvo za zdravje je za STA sporočilo, da predlagani pristopi sledijo veljavnemu pravilniku ter da bodo prejete pripombe iz javne razprave pregledali in jih po potrebi upoštevali.
