Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je po smrti Novomeščana Aleša Šutarja pripravila prejšnja vlada Roberta Goloba, ni dosegel glavnega cilja. Varnostna problematika se kljub nekaterim pozitivnim učinkom ni izboljšala, sedanja vlada Janeza Janše pa že pripravlja spremembe spornih določb.
Tako imenovani Šutarjev zakon je začel veljati konec novembra 2025. Posegel je na področja varnosti, kazenske in socialne politike, policiji pa je med drugim omogočil dodatna pooblastila pri zasegih orožja in ukrepanju na varnostno tveganih območjih.
Ministrstvo za notranje zadeve in policija ugotavljata, da so se nekateri ukrepi izkazali za koristne, vendar zakon kot celota ni prinesel pričakovanega izboljšanja varnostnih razmer.
“Zakon ima nekatere pozitivne učinke, vendar ni dosegel želenega cilja, saj se varnostna problematika ne izboljšuje,” so pojasnili na ministrstvu. Kot pomembno oviro pri učinkovitejšem ukrepanju so izpostavili tudi počasno delovanje pravosodja.
Tatvine so postale prekrški
Ena najbolj spornih rešitev Golobove vlade je bila prekvalifikacija tatvin in poškodovanja tuje stvari manjše vrednosti iz kaznivih dejanj v prekrške. Namen spremembe je bil omogočiti hitrejše ukrepanje in sankcioniranje storilcev ter razbremeniti kazenske postopke.
Policija je med 28. februarjem in 31. majem evidentirala 2976 prekrškov tatvine ter 655 prekrškov poškodovanja tuje stvari. Število kaznivih dejanj majhne tatvine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 96,8 odstotka, število kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari pa za 44,2 odstotka.
Toda padec ne pomeni, da je bilo tatvin toliko manj. Primeri so bili zaradi spremenjene zakonodaje večinoma evidentirani kot prekrški in ne več kot kazniva dejanja. Nova ureditev je obenem povečala obremenitev policije kot prekrškovnega organa.
Janševa vlada bo odpravila pravno anomalijo
Na problematično ureditev je opozorilo tudi vrhovno sodišče, ki je zahtevalo presojo ustavnosti 12. člena zakona. Po njegovi oceni med tatvino kot kaznivim dejanjem in tatvino kot prekrškom ni jasne ločnice.
S tem je nastal položaj, v katerem je lahko za težje dejanje, obravnavano kot prekršek, predpisana globa, za blažje dejanje, obravnavano kot kaznivo dejanje, pa celo zaporna kazen.
Sedanja vlada je pritrdila oceni, da ureditev ni ustrezna. Napovedala je spremembo zakona, po kateri bodo tatvine znova uvrščene med kazniva dejanja.
Med ukrepi, ki so po oceni pristojnih pokazali pozitivne učinke, so določitev varnostno tveganih območij ter možnost vstopa v tuje stanovanje zaradi zasega strelnega orožja. Policija je doslej določila tri takšna območja: okolico Metelkove v Ljubljani, naselje Brezje–Žabjak in Dobruško vas.
