Svetovna banka opozarja, da bo vojna na Bližnjem vzhodu letos sprožila najmočnejši porast cen energije v zadnjih štirih letih, kar bo dodatno pospešilo inflacijo in zavrlo gospodarsko rast po svetu.
Po najnovejšem poročilu o trgih surovin naj bi se cene energije v letu 2026 zvišale za 24 odstotkov, skupne cene surovin pa za 16 odstotkov. Rast poganjajo dražja energija, gnojila in rekordne vrednosti nekaterih kovin.
Energetski šok in posledice za trg
Motnje v Hormuški ožini, skozi katero poteka približno 35 odstotkov svetovne trgovine s surovo nafto po morju, so povzročile enega največjih šokov v oskrbi z nafto. Svetovna ponudba se je začasno zmanjšala za okoli 10 milijonov sodčkov na dan.
Cene nafte Brent so sredi aprila ostale za več kot 50 odstotkov višje kot na začetku leta. Povprečna cena naj bi letos znašala 86 dolarjev za sod, kar je občuten skok glede na 69 dolarjev v letu 2025. Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bodo najhujše motnje umirile do maja in da se bo promet skozi ožino postopno normaliziral do konca leta.
“Vojna v kumulativnih valovih udarja po svetovnem gospodarstvu: najprej z višjimi cenami energije, nato hrane in nazadnje z inflacijo, ki zvišuje obrestne mere in podraži dolg,” je opozoril glavni ekonomist Svetovne banke Indermit Gill.
Dražja hrana, večja inflacija
Cene gnojil naj bi se letos zvišale za 31 odstotkov, predvsem zaradi 60-odstotnega skoka cen sečnine. To bo zmanjšalo dohodke kmetov in ogrozilo prihodnje pridelke. Če se konflikt podaljša, bi lahko po ocenah Svetovnega programa za hrano do 45 milijonov ljudi zdrsnilo v akutno prehransko negotovost.
Rast cen surovin bo neposredno vplivala na inflacijo. V državah v razvoju naj bi ta letos v povprečju dosegla 5,1 odstotka, kar je približno eno odstotno točko več od predvojnih napovedi. Gospodarska rast naj bi se hkrati upočasnila na 3,6 odstotka.
Najbolj bodo prizadete države z visoko odvisnostjo od uvoza energentov in hrane, pa tudi izvoznice surovin, ki se soočajo z motnjami v dobavi.
Tveganja dodatne eskalacije
Svetovna banka opozarja, da bi se razmere lahko še poslabšale. V scenariju dodatnih napadov na energetsko infrastrukturo bi lahko cena nafte Brent letos v povprečju dosegla 115 dolarjev za sod, inflacija v državah v razvoju pa bi se lahko povzpela na 5,8 odstotka.
“Zaporedje šokov je močno omejilo fiskalni prostor držav,” je opozoril namestnik glavnega ekonomista Ayhan Kose. Vlade bi se morale po njegovih besedah izogniti širokim subvencijam in pomoč usmeriti v najbolj ranljiva gospodinjstva.
Poročilo izpostavlja tudi, da so cenovna nihanja nafte v obdobjih geopolitičnih napetosti približno dvakrat večja kot v stabilnih razmerah. Enoodstotni padec proizvodnje nafte zaradi takšnih šokov lahko cene v povprečju zviša za 11,5 odstotka, učinki pa se prenašajo tudi na druge trge – zemeljski plin in gnojila.
