Domače krofe vedno delam na ta preprost način, brez zapletenih postopkov in posebnih trikov. Po letih poskusov sem ugotovila, da so zares dobri krofi odvisni predvsem od treh stvari: mehko testo, dovolj časa za vzhajanje in prava temperatura olja. Če je to urejeno, skoraj ne more iti narobe.
Sestavine, ki jih imam skoraj vedno doma
Za približno 12 do 14 krofov uporabim:
- 500 g gladke moke,
- 1 kocko svežega kvasa (ali 7 g suhega),
- 250 ml mlačnega mleka,
- 80 g sladkorja,
- 2 rumenjaka,
- 60 g stopljenega masla,
- 1 vaniljev sladkor,
- ščepec soli,
- malo naribane limonine lupinice, kadar jo imam pri roki,
- olje za cvrtje,
- marelično marmelado in sladkor v prahu za konec.
Kako se lotim testa
Najprej vedno naredim kvasec. V malo mlačnega mleka dodam žličko sladkorja in kvas, premešam in pustim nekaj minut, da se lepo speni. Medtem v večji posodi zmešam moko, preostali sladkor, vaniljev sladkor, sol in limonino lupinico.
Ko je kvasec pripravljen, dodam še rumenjaka, stopljeno (ne vroče) maslo, kvasec in preostalo mleko. Nato zamesim mehko, gladko testo. Če gnetem ročno, si vzamem kakšnih 10 minut, z mešalnikom gre nekoliko hitreje. Testo mora biti res mehko, malo lepljivo, ne trdo — to je po mojih izkušnjah največja skrivnost mehkih krofov.
Posodo pokrijem in pustim na toplem približno 1 uro, da se volumen podvoji.
Oblikovanje in drugo vzhajanje
Ko je testo vzhajano, ga razvaljam na približno 1,5 do 2 cm debelo. Običajno jih izrežem kar z večjim kozarcem. Zložim jih na rahlo pomokan prt, pokrijem in pustim še kakšnih 20 do 30 minut, da ponovno vzhajajo. To drugo vzhajanje nikoli ne izpustim, ker ravno tu krofi dobijo tisti lep obroč in zračnost.
Cvrtje
Olje segrejem na zmerno temperaturo, približno 170 do 175 stopinj. Če nimate termometra, lahko uporabite star trik z leseno kuhalnico: ko jo potopim v olje in se okoli nje takoj pojavijo drobni mehurčki, vem, da je pripravljeno.
Krofe vedno polagam v olje najprej z zgornjo stranjo navzdol in ponev za prvi del pokrijem. Cvrem približno 2 do 3 minute, nato jih obrnem in brez pokrova cvrem še toliko časa, da so lepo zlato rjavi. Potem jih odlagam na papirnate brisače, da se odcedi odvečno olje.
Marmelada in sladkor na koncu
Ko se malo ohladijo, jih napolnim z marelično marmelado in posujem s sladkorjem. Takšni, še malo topli so pri nas vedno prvi izginejo s krožnika.
Če povzamem po domače: testo naj bo mehko, krofom je treba dati čas za vzhajanje in z oljem ni treba hiteti. Vse ostalo je skoraj že rutina, rezultat pa so rahli, mehki krofi, ki so dobri tudi naslednji dan — če jih sploh kaj ostane.
