Kaj bi se zgodilo, če bi svoj najpomembnejši cilj vsako jutro in vsak večer prebrali na glas? Preprosta vaja temelji na jasnem zapisu želje, ponavljanju in predstavljanju končnega rezultata. Ne zagotavlja čudežev, lahko pa spremeni način, kako razmišljamo, sprejemamo odločitve in prepoznavamo priložnosti.
Metodo jasnega zapisovanja in ponavljanja ciljev je populariziral ameriški avtor Napoleon Hill. Temelji na zamisli, da nejasna želja, kot je “želim si več denarja” ali “želim si boljšega življenja”, človeka težko premakne k dejanjem.
Cilj naj bi zato opredelili čim bolj natančno: kaj želimo doseči, do kdaj nameravamo to storiti, kaj smo za to pripravljeni narediti in kateri bo naš prvi korak.
Zapis nato preberemo dvakrat na dan – zjutraj po prebujanju in zvečer pred spanjem.
Besedilo prilagodite svojemu cilju
Izjava ni namenjena le finančnim željam. Uporabimo jo lahko za karierni premik, spremembo življenjskega sloga, ustvarjalni projekt, učenje ali izboljšanje odnosov.
Zapišemo lahko:
“Do __________ bom dosegel/-la __________. Za ta cilj sem pripravljen/-a redno narediti __________. Moj prvi korak bo __________. Vsak dan bom pozoren/-na na priložnosti, preverjal/-a svoj napredek in po potrebi prilagodil/-a načrt.”
Pri denarnem cilju je pomembno zapisati realen znesek in način, kako ga želimo doseči. Namesto splošne želje lahko denimo napišemo:
“Do konca leta bom ustvaril/-a dodatnih 3.000 evrov prihodka. V zameno bom ponudil/-a svoje znanje, izboljšal/-a kakovost dela in vsak teden izvedel/-la vsaj en konkreten korak.”
Ključni del izjave ni samo tisto, kar želimo prejeti, temveč tudi tisto, kar smo pripravljeni vložiti.
Zakaj zjutraj in zvečer?
Zjutraj lahko zapis pomaga določiti smer dneva. Preden nas prevzamejo obveznosti, se spomnimo, kaj nam je zares pomembno in katera naloga nas lahko približa cilju.
Večerno branje pa je priložnost za kratek pregled. Vprašamo se lahko, ali smo čez dan naredili vsaj en uporaben korak in kaj lahko naslednji dan izboljšamo.
Ponavljanje samo po sebi ne bo ustvarilo rezultata, lahko pa vpliva na našo pozornost. Če imamo cilj jasno zapisan, bomo verjetneje opazili informacije, ljudi in možnosti, ki smo jih prej spregledali.
Dodajte kratko vizualizacijo
Po branju za nekaj trenutkov zapremo oči in si čim bolj konkretno predstavljamo, kako bi bilo, če bi cilj že dosegli. Ne osredotočimo se zgolj na končno nagrado, temveč tudi na pot do nje.
Predstavljamo si lahko, kako opravljamo potrebno delo, vztrajamo ob prvih težavah in dokončamo naloge, ki jih običajno odlagamo. Takšna vizualizacija je koristnejša od golega sanjarjenja, saj željo poveže z dejanji.
Vajo lahko zaključimo z zapisom treh stvari, za katere smo trenutno hvaležni. Hvaležnost ne pomeni, da se moramo zadovoljiti z vsem, kar imamo, ampak da napredka ne gradimo samo na občutku pomanjkanja.
Želja potrebuje načrt
Največja past podobnih tehnik je prepričanje, da je dovolj nekaj močno želeti. Ni. Če za zapisanim ciljem ni odločitve, urnika in konkretnega dela, bo izjava ostala le lep stavek.
Zato po vsakem branju določimo eno majhno dejanje za tisti dan: telefonski klic, poslano ponudbo, pol ure učenja, prijavo na razpis ali dokončanje naloge.
Pri vztrajanju veliko pomeni tudi čas, ki ga preživimo sami s svojimi mislimi. O tem govori tudi prispevek Katera znamenja potrebujejo največ časa zase?.
Besede lahko usmerijo našo pozornost, toda spremembo ustvarijo šele ponavljajoča se dejanja. Jutranji in večerni zapis zato ni čarovnija, temveč vsakodnevni opomnik, da svojim željam dodamo tudi načrt.
