Azijske delniške trge je v sredo zaznamovala stabilizacija, medtem ko so cene nafte ostale blizu najnižjih ravni v zadnjih tednih. Razpoloženje vlagateljev je okrepilo premirje med Izraelom in Iranom, ki ga je napovedal predsednik ZDA Donald Trump, čeprav še vedno obstaja nevarnost ponovne eskalacije konflikta. Dolar je v primerjavi z evrom dosegel najnižjo raven v skoraj štirih letih, kar odraža nižje donose ameriških obveznic in zmanjšano tveganje inflacije zaradi padca cen nafte.
Premirje med Izraelom in Iranom, ki je začelo veljati v torek, je sprožilo val optimizma na globalnih trgih. Vendar je Izrael opozoril, da bo odločno odgovoril na iranske raketne napade, izvedene po napovedi premirja.
Ameriške obveščevalne službe so ocenile, da zračni napadi ZDA niso uničili iranskega jedrskega programa, temveč so ga le za nekaj mesecev zamaknili, kar je v nasprotju s Trumpovimi trditvami o njegovem “popolnem uničenju”.
Na azijskih borzah je japonski indeks Nikkei 225 ostal nespremenjen, prav tako avstralski borzni indeks. Tajvanski indeks je pridobil en odstotek, hongkonški Hang Seng se je zvišal za 0,6 odstotka, medtem ko so kitajske delnice nekoliko upadle, poroča Reuters.
Dolar in obveznice pod pritiskom
Dolar je nadaljeval oslabitev, njegov indeks, ki meri vrednost v primerjavi s šestimi glavnmi valutami, je zdrsnil za 0,1 odstotka na 97,854. Evro je zrasel za 0,1 odstotka na 1,1625 dolarja, kar je blizu najvišje ravni od oktobra 2021.
Donos na dvoletne ameriške državne obveznice je padel na 3,787 odstotka, najnižjo raven od 8. maja. Nižje cene nafte so zmanjšale tveganje za inflacijski šok, kar je vplivalo na gibanje obveznic.
Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je na zaslišanju v kongresu opozoril, da bi višje carine lahko poleti povečale inflacijo, kar bo ključno za odločitve o morebitnih znižanjih obrestnih mer. Trgi po podatkih orodja CME FedWatch ocenjujejo 18-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer julija.
Cene nafte so se v sredo nekoliko zvišale, saj vlagatelji ocenjujejo stabilnost premirja na Bližnjem vzhodu. Brentova surova nafta je zrasla za 85 centov oziroma 1,3 odstotka na 67,99 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa je pridobila 87 centov oziroma 1,4 odstotka in dosegla 65,24 dolarja za sod.
Kljub rahlemu dvigu cene ostajajo blizu večtedenskih najnižjih ravni, saj premirje zmanjšuje strah pred motnjami v dobavi nafte. Vlagatelji so optimistični, da se ožina Hormuz, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte, ne bo zaprla, kar bi lahko povzročilo resnejše motnje na trgu.
Foto: Vecteezy
