Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal možnost uvedbe 100-odstotnih carin na ves uvoz iz Kanade, če bo Ottawa nadaljevala s trgovinskimi dogovori s Kitajsko. Opozorilo je objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je kanadskega premierja Marka Carneyja obtožil, da bi lahko Kanado spremenil v vmesno točko za kitajski izvoz na ameriški trg.
Trump je zapisal, da ZDA ne bodo dopuščale, da bi se prek Kanade v državo preusmerjalo kitajsko blago, in dodal, da bi takšen scenarij po njegovih besedah resno ogrozil kanadsko gospodarstvo in družbeni sistem. Poudaril je, da bi morebiten sporazum med Kanado in Kitajsko sprožil takojšnje trgovinske protiukrepe s strani Washingtona.
Trumpova izjava prihaja po tem, ko sta Kanada in Kitajska v tem mesecu dosegli dogovor, ki predvideva znižanje carin na kitajska električna vozila na kanadskem trgu, Peking pa naj bi v zameno znižal uvozne dajatve na nekatere kanadske kmetijske proizvode. Dogovor je del širših prizadevanj Ottawe za diverzifikacijo trgovinskih partnerstev v času zaostrenih globalnih razmer.
Washington na tovrstne poteze gleda kot na tveganje za obstoječe trgovinske tokove v Severni Ameriki, zlasti v kontekstu dolgoletnih sporov s Kitajsko glede industrijskih subvencij, izvozne politike in tehnoloških omejitev.
Stopnjevanje političnih napetosti med Washingtonom in Ottawo
Grožnje s carinami so del širšega zaostrovanja odnosov med Trumpom in Carneyjem. Predsednik ZDA je v zadnjih dneh javno izjavil, da Kanada po njegovem mnenju gospodarsko preživi predvsem zaradi povezav z ameriškim trgom, kar je v Ottawi sprožilo dodatne kritike.
Trump je ta teden umaknil tudi povabilo Carneyju za sodelovanje v novoustanovljenem ameriškem “odboru za mir”, kar je še dodatno poslabšalo diplomatsko ozračje med državama.
V ozadju tudi spori glede varnosti in Arktike
Napetosti med ZDA in Kanado se stopnjujejo tudi v širšem geopolitičnem kontekstu. Trump je v preteklih izjavah večkrat problematiziral vprašanja suverenosti in varnosti v severnem Atlantiku ter Arktiki, ob tem pa znova izpostavil interes ZDA za Grenlandijo, kar je sprožilo zadržane odzive znotraj zavezništva Nato.
V preteklosti je predsednik ZDA celo javno namignil na možnost, da bi Kanada postala 51. zvezna država, kar so kanadske oblasti označile kot nesprejemljivo in politično neprimerno.
Trump že dalj časa uporablja carine kot osrednje orodje zunanjetrgovinske politike, pri čemer pritiske ne usmerja zgolj proti Kitajski, temveč tudi proti zavezniškim državam. Grožnja z visokimi dajatvami za Kanado bi pomenila resen udarec za dvostransko trgovino, ki letno obsega več sto milijard dolarjev, in bi lahko vplivala tudi na dobavne verige v avtomobilski in energetski industriji.
Za zdaj iz Ottawe ni bilo uradnega odziva na Trumpovo zadnjo izjavo, prav tako ni znano, ali bo Washington dejansko sprožil postopek za uvedbo carin ali pa gre predvsem za politični pritisk v okviru širših pogajanj.
