V zaporu v Haagu je danes v 85. letu umrl nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske Ratko Mladić, ki je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini. Njegovo smrt so potrdili uradni viri v Srbiji.
Srbski pravosodni minister Nenad Vujić je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočil, da je v stikih z Mladićevo družino glede prevzema in prevoza njegovega trupla v Srbijo. Kot je dodal, čakajo nadaljnja navodila iz Haaga.
Pod Mladićevim poveljstvom je vojska Republike Srbske med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995 zagrešila številne vojne zločine. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) ga je novembra 2017 po osebni in poveljniški odgovornosti obsodilo na dosmrtni zapor.
Med osrednjimi zločini, zaradi katerih je bil obsojen, sta bila večletno obleganje Sarajeva, med katerim je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter genocid v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Šestnajst let se je izmikal roki pravice
Mladić se je roki pravice izmikal od julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložilo prvo obtožnico. Sprva je pod zaščito srbske vojske živel razmeroma odkrito, po padcu predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića leta 2000 pa se je pritisk nanj okrepil, navaja STA.
Med dolgoletnim iskanjem so se pojavljala ugibanja, da se skriva v vojaških objektih in vojašnicah ter da so ga opazili v Beogradu in drugih krajih. Februarja 2006 je odjeknila celo novica, da so ga našli in prijeli, vendar jo je srbska vlada kmalu zanikala.
Njegova družina je leta 2010 zahtevala, naj ga uradno razglasijo za mrtvega, vendar je sodišče zahtevo zavrnilo.
Britanski Guardian je na podlagi pogovorov z njegovimi sorodniki, sodnih dokumentov ter poročil srbskih in mednarodnih preiskovalcev sestavil prikaz njegovega dolgoletnega skrivanja. Zasledovalcem naj bi se uspešno izmikal, ker je zaupal le peščici ljudi, njihov molk pa si je zagotavljal tudi z grožnjami.
General Đorđe Ćurčin je za Guardian opisal, kako je bil videti običajen dan z Mladićem med njegovim skrivanjem. “Pogovarjala sva se, se sprehajala po gozdu in igrala šah. Tudi kartala sva in igrala namizni tenis. Nato sva kosila in se znova odpravila na sprehod po gozdu,” je dejal.
Mladića so prijeli 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji, kjer se je skrival v hiši enega od sorodnikov. Aretacija je sledila 16 letom skrivanja in odločnemu pritisku mednarodne skupnosti, ki je z njegovo izročitvijo pogojevala nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji. V Haag so ga prepeljali 31. maja 2011.
Prizivni senat je junija 2021 pravnomočno potrdil njegovo dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH.
Večkrat zahtevali njegovo izpustitev
Mladića naj bi že vse od prihoda v pripor pestilo slabo zdravje. Še med begom naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, v priporu pa srčni infarkt. Pozneje je imel tudi nevrološke in druge srčno-žilne težave.
Njegovi odvetniki so zaradi zdravstvenega stanja večkrat zahtevali predčasno izpustitev. Zadnjo prošnjo so vložili 18. avgusta, vendar jo je mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki je nasledil ICTY, zavrnil.
Po poročanju časnika Blic je pred tednom dni vodstvu haaškega sodišča pisal tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Zaprosil je, naj Mladiću omogočijo izpustitev, da bi lahko umrl v Srbiji, vendar naj bi bila tudi ta prošnja zavrnjena.
Zdravnik Ognjen Gudelj, ki je po lastnih navedbah osem let skrbel za Mladićevo zdravje, je zatrdil, da mu v Haagu niso omogočili ustreznega zdravljenja.
Ratko Mladić je imel z ženo Boso sina Darka in hčer Ano. Ta je leta 1994, stara 23 let, storila samomor z očetovo pištolo, ki jo je Mladić prejel kot najboljši kadet vojaške akademije, je poročal Tanjug. Po aretaciji so mu dovolili obiskati njen grob.
