Upor proti širitvi Bruslja: devet držav zavrača načrt o 2.500 novih uslužbencih

Načrti Evropske komisije, da bi v prihodnjem dolgoročnem proračunu zaposlila približno 2.500 novih uslužbencev, so naleteli na odločen odpor skupine devetih držav članic. Ministri iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Danske, Finske, Švedske, Češke, Estonije in Latvije so v skupnem pismu opozorili, da takšna širitev administracije prihaja v povsem napačnem trenutku.

Pismo, naslovljeno na evropskega komisarja za proračun Piotra Serafina, izpostavlja nasprotje med zahtevami Bruslja do držav članic in lastnimi proračunskimi ambicijami Komisije. Medtem ko se od nacionalnih vlad pričakuje zategovanje pasu, zmanjševanje birokracije in omejevanje javne porabe, bi izvršilni organ EU po mnenju podpisnikov sam ravnal v nasprotni smeri.

Po ocenah ministrov bi zaposlitev dodatnih 2.500 uradnikov v obdobju večletnega finančnega okvira od 2028 do 2034 pomenila približno 1,4 milijarde evrov dodatnih stroškov. Prav ta številka je ena osrednjih točk kritike, saj se pojavlja v času, ko so številne države članice pod močnim fiskalnim pritiskom.

Čeprav podpisniki pozdravljajo napovedano poenostavitev prihodnjega večletnega finančnega okvira, hkrati opozarjajo, da povečanje sredstev za upravni del proračuna neposredno spodkopava cilje učinkovitosti in reform. Po njihovem mnenju obstaja resno tveganje, da bi takšna poteza omajala verodostojnost celotnega proračunskega predloga.

Nemški državni minister Günther Krichbaum je bil pri tem posebej neposreden. Opozoril je, da Komisija ne zaznava “duha časa”, v katerem se razpravlja o konkurenčnosti, zmanjševanju birokracije in krčenju javnih uprav. Po njegovih besedah je poziv k povečanju števila zaposlenih v Bruslju preprosto odtujen od realnosti, zato bi bilo najbolj smiselno, da Komisija predlog umakne.

Podobno stališče je zavzela tudi avstrijska ministrica za Evropo Claudia Bauer, ki je poudarila, da je verodostojnost Evropske komisije pri zahtevah po proračunski disciplini neposredno odvisna od tega, ali se teh načel drži tudi sama. Če morajo nacionalne uprave po Evropi varčevati in zmanjševati porabo, bi morala enaka pravila veljati tudi za Bruselj, je opozorila.

Ministri v pismu Komisiji svetujejo, naj bistveno zviša raven ambicij pri lastnih reformah ter pripravi bolj konkretne in količinsko opredeljene predloge, ki bi bolje odražali današnje gospodarske in politične izzive. Evropska komisija se na kritike za zdaj ni javno odzvala.